5. 9. – 24. navadna nedelja: 2 Mz 32, 7 – 14 / Ps 51 / 1 Tim 1, 12 – 17 / Lk 15, 1 – 32
12. 9. – 24. navadna nedelja: 2 Mz 32, 7 – 14 / Ps 51 / 1 Tim 1, 2 – 17 / Lk 15, 1 – 32
19. 9. – 25. navadna nedelja: Am 8, 4 – 7 / Ps 113 / 1 Tim 2, 2 – 8 / Lk 16, 1 – 13

5. 9. -24. navadna nedelja: Zaradi ljubezni do Kristusa imam vse drugo za smeti

Z njim so potovale velike množice. Obrnil se je in jim rekel: »Če kdo pride k meni in ne sovraži svojega očeta, matere, žene, otrok, bratov, sester in celo svojega življenja, ne more biti moj učenec. Kdor ne nosi svojega križa in ne hodi za menoj, ne more biti moj učenec. Kdo izmed vas, ki hoče zidati stolp, prej ne séde in ne preračuna stroškov, ali ima dovolj, da ga dokonča? Sicer se lahko zgodi, da postavi temelj, zidave pa ne more dokončati; in vsi, ki bi to videli, bi se mu začeli posmehovati in bi govorili: ›Ta človek je začel zidati, pa ni mogel dokončati.‹ Ali: kateri kralj, ki gre na vojsko proti drugemu kralju, ne bo prej sédel in se posvetoval, ali se more z deset tisoč možmi postaviti po robu njemu, ki prihaja nadenj z dvajset tisoči? Če se ne more, pošlje poslanstvo, ko je oni še daleč, in sprašuje, kakšni so pogoji za mir. Takó torej nobeden izmed vas, ki se ne odpove vsemu, kar ima, ne more biti moj učenec.« (Lk 14, 25 – 33)

Ko Jezus ugotovi, da gredo za njim velike množice, se za trenutek ustavi in jim pove, da je hoja za njim naporna in zahteva velike spremembe. On je zelo 'samovšečen'. Ne trpi nikogar pred seboj, ampak hoče biti vedno na vrhu piramide naših javnih, ali prikritih načrtov. Tudi križ in predvsem križ je središče njegovega načrta. Brez križa na tem svetu enostavno kristjani ne moremo ne živeti ne kaj dobrega ustvariti.

Prilika o gradnji stolpa, nas opozarja, da gre za celo življenje, da se križa ne moremo otresti. Torej se je treba za Kristusa odločiti preudarno in celostno. Seveda ni tako strašno, kot se zdi na prvi pogled. Ko se namreč odločim zanj z vsem svojem bitjem in žitjem, se mi odprejo studenci milosti, ki mi pomagajo prenesti ne slutene napore in ostati srečen, predvsem pa koristen sebi in bližnjemu.

12.9. – 24 navadna nedelja – povabilo k ponižnosti

In rekel je: »Neki človek je imel dva sina. Mlajši med njima je rekel očetu: ›Oče, daj mi delež premoženja, ki mi pripada!‹ In razdelil jima je imetje. Čez nekaj dni je mlajši sin spravil vse stvari skupaj in odpotoval v daljno deželo. Tam je z razuzdanim življenjem pognal svoje premoženje. Ko je vse zapravil, je v tisti deželi nastala huda lakota in začel je trpeti pomanjkanje. Šel je in se pridružil nekemu meščanu tiste dežele, ki ga je poslal na svoje posestvo past svinje. Želel se je nasititi z rožiči, ki so jih jedle svinje, pa mu jih nihče ni dal. Šel je vase in dejal: ›Koliko najemnikov mojega očeta ima kruha v obilju, jaz pa tukaj umiram od lakote. Vstal bom in šel k očetu in mu rekel: Oče, grešil sem zoper nebo in pred teboj. Nisem več vreden, da bi se imenoval tvoj sin. Vzemi me za enega od svojih najemnikov.‹ In vstal je ter šel k očetu. Ko je bil še daleč, ga je oče zagledal in se ga usmilil; pritekel je, ga objel in poljubil. Sin mu je rekel: ›Oče, grešil sem zoper nebo in pred teboj. Nisem več vreden, da bi se imenoval tvoj sin.‹ Oče pa je naročil svojim služabnikom: ›Brž prinesite najboljše oblačilo in ga oblecite! Dajte mu prstan na roko in sandale na noge! Pripeljite pitano tele in ga zakoljite ter jejmo in se veselimo! Ta moj sin je bil namreč mrtev in je oživel; bil je izgubljen in je najden.‹ In začeli so se veseliti.
Njegov starejši sin pa je bil na polju. Ko se je domov grede približal hiši, je zaslišal godbo in ples. Poklical je enega izmed služabnikov in ga vprašal: ›Kaj je to?‹ Ta mu je rekel: ›Tvoj brat je prišel in oče je zaklal pitano tele, ker je dobil zdravega nazaj.‹ Razjezil se je in ni hotel vstopiti. Njegov oče je prišel ven in ga pregovarjal. On pa je očetu odgovoril: ›Glej, toliko let ti služim in nikoli nisem prestopil tvojega ukaza, pa mi nisi še nikoli dal kozliča, da bi se poveselil s svojimi prijatelji. Ko pa je prišel ta tvoj sin, ki je z vlačugami uničil tvoje premoženje, si mu zaklal pitano tele.‹ On pa je rekel: ›Otrok, ti si vedno pri meni in vse, kar je moje, je tvoje. Poveseliti in vzradostiti pa se je bilo treba, ker je bil ta, tvoj brat, mrtev in je oživel, ker je bil izgubljen in je najden.‹« (Lk 15, 11 – 32).

Če še upoštevamo prejšnjo stran in komentar o križu ter naporu, nam bo lažje doumeti vso zablodo obeh bratov. Mlajši je vse zapravil in potem v lakoti skoraj umrl, ki je nastala v krizi. To precej diši tudi po naši trenutni gospodarski in moralni krizi. Starejši pa je tako pridno delal in pozabil, da je lastnik preostale polovice premoženja. Na očeta bi se lahko jezil predvsem, »ker mu je vzel toliko imetja za obleko, hrano in muziko…« Njemu je bilo samo hudo, ker ga oče ni nagradil s podobno zabavo za zvestobo. V resnici pa bi si zabavo moral organizirati sam, saj je bil lastnik in oče le preužitkar.

Kot vidimo, je zgodba polna raznih sočnih zanimivosti. V resnici pa nam Jezus pove zgodbo za ponazoritev Božje ljubezni do nas, kako nas nebeški OČE ljubeče spremlja in čaka, da se ob spoznanju zablode vrnemo k njemu, ki je edini vir življenja in blagostanja.

Mlajši se je za kratek čas sicer znebil križa in hitro polizal med brezbrižnega uživaštva. Ko je vsega zmanjkalo se naenkrat pojavi križ v vsej neznosni krutosti, ki ga je skoraj ugonobil po lakoti. Šele zdaj najde pravo rešitev. »Vrnil se bom k OČETU«… In srečni OČE naredi pojedino. Pa ne samo pitano tele, celo svojega SINA nam da za jed nesmrtnosti…

Starejši se je že prej sprijaznil s ponižnim služenjem svojemu očetu in prezrl, da je iz služabnika postal gospodar preostalega premoženja. Pridno je delal naprej, kot se ne bi nič zgodilo. V resnici pa je zgodilo nekaj bistvenega – postal je torej gospodar. Dobil je novo pozicijo, sedaj mora sam odločati o delu, počitku in praznovanju…Tudi to je lahko velik križ.

In kje je rešitev?

Bog je USMILJENI OČE, ki nam daje ustvarjeni svet z vsemi dobrimi in slabimi možnostmi. Če smo odgovorni se srečujemo z velikimi napori obdržati vrednost zaupanega premoženja, kaj šele, če ga hočemo povečati. To je ta veliki križ. Če smo lahkomiselni, se nam prej ali slej vse skupaj zruši in iz lastnika postanem najemnik, ali celo berač. Z uživaštvom se križ malo oddalji, vendar iznenada udari z vso močjo.

Bog je USMILJENI OČE, ki nam daje ustvarjeni svet z vsemi dobrimi in slabimi možnostmi. Če smo odgovorni se srečujemo z velikimi napori obdržati vrednost zaupanega premoženja, kaj šele, če ga hočemo povečati. To je ta veliki križ. Če smo lahkomiselni, se nam prej ali slej vse skupaj zruši in iz lastnika postanem najemnik, ali celo berač. Z uživaštvom se križ malo oddalji, vendar iznenada udari z vso močjo.

Evharistični kongres je pravzaprav najprej opomin 'ta pridnim', potem tudi 'porednim', da ne pozabimo na praznovanje. Da ne pozabimo dati Bogu hvalo in zahvalo ter sprejeti ponujene pojedine, ki nam osmisli križ ter ga nam pomaga nositi v vseh okoliščinah.

Pričelo se je leto solidarnosti in dobrodelnosti

Kot je bilo že večkrat napovedano, smo 1. 9. 2010 z jesensko dekanijsko konferenco pričeli novo pastoralno leto, ki bo imelo v ospredju dobrodelnost in solidarnost. Leto je nadaljevanje evharističnega kongresa in hkrati našega misijona ter konkreten odgovor na stanje našega gospodarstva ter moralne podobe našega naroda.

Nikakor ne mislimo samo na podarjanje, razdeljevanje hrane in rabljene obleke ter podobnega. Predvsem solidarnost mora premostiti to zmotno podobo o Karitas, »ki se samo ukvarja z starimi cunjami in ostanki hrane, da jih deli nesposobnim revežem«. Pri vsem se moramo zavedati, da je vsak človek Božji otrok, ki ga neizmerno ljubi. V zadnjih par letih je osiromašelo na milijone zelo pridnih in sposobnih ljudi, ker so propadla podjetja in banke. Ostali brez prihrankov, ali pa so jih porabili, ker so jim obljubljali, da bo kriza kratkotrajna.

V naši dekaniji smo se že ob sklepu misijona in blagoslovu novega avtomobila za našega misijonarja odločili, da bomo to leto v dekaniji zbirali za pomoč naši skupnost Tav, da bi čim prej in čim bolje dogradili nove več namenske prostore za potrebe naše Karitas in Tav. K temu nas bo spodbujali tudi primerni plakati.

Celoletna dekanijska akcija

tav-logo-mali.jpg

V LETU SOLIDARNOSTI IN DOBRODELNOSTI ZBIRA DEKANIJA ČRNOMELJ ZA SKUPNOST TAV V STEREM TRGU OB KOLPI

»Nosite bremena drug drugemu.« (Gal 6, 2)

Spored sv. maš in bogoslužja

P 6. 9. 19.00 Pr † Jože Štefanc n Anka
T 7. 9. 19.00 Trg † Marijanka Kapš n sestra
S 8. 9. 16.00 Zg † Ema Zupančič r. Frice Kovačeva 30. dan
Č 9. 9. 7.00 Trg †Franica, Rude in Tonček Rupe Vrt
P 10 . 9. 19.00 Trg † Jurij obl. In Julijana Mihelič Sodevci 11
S 11. 9. 19.00 Rd † Rajni starši Šterbenc S. Radenci n. sestra Florjana
N 12. 9. 10.00 Trg † Marko obl. In Anica Šterbenc Jelenja vas
P 13. 9. 19.00 Pr za farane in dobrotnike
T 14. 9. 19.00 Pr † Helena Majerle obl. Predgrad 5
S 15. 9. 19.00 Čeplje na čast Mariji sedem žalosti v dober namen
Č 16. 9. 7.00 Trg Marijanka Kapš n sestra
P 17. 9. 19.00 Trg † Marija obl. In družina Pešelj Zagozdac
S 18. 9. 19.00 Rd † rajni Šterbenc S. Radenci 10
N 19. 9. 8.30
10 00
12.00
SL † gospod Pavle obl. in Štefan Krt
Trg † Jože obl. In družina Šterbenc Sodevci 2
Čeplje žegnanje za farane in dobrotnike

SEJA ž p s IN ž Karitas 10. 9. po sv maši: Pričeli smo leto solidarnosti in dobrodelnosti. O tem se je potrebno konkretno pogovoriti in marsikaj dogovoriti. Zato pridite vsi, ki ste izvoljeni v ŽPS in člani naše Karitas.

Kako bo z veroukom?
Za zdaj je dogovorjeno, da bo verouk v ponedeljek:

  • 1., 2. in 3. razred pred ura
  • 4. 5. in 6. razred 6. ura
  • 7. 8. in 9. razred 7. ura

V Knežji Lipi pa ko je sv. maša v Spodnjem Logu ob 7. 30 do 8. 15.
Pričeli bomo v ponedeljek 13. 9. zjutraj. Zelo lepo bi bilo, da bi otrokom v nižjih razredih naročili mavrico. Celoletne naročnina 29 €. V dekaniji je sklenjeno, da starši prispevajo za stroške verouka 20 €. Učbenike lahko otroci zamenjajo staro za staro

Molitveni dan za duhovne poklice 11. 9. 0b 9.00 v Mirni peči: Lepo vabim, da se mi čim prej prijavite. Število je 8 za kombi, če bi bilo več bi lahko šli z Oštermanom. To je treba vedeti do četrtka.

Stična mladih 18. 9.: Tudi tam se lahko gre z kombijem, le prijaviti se je treba pravočasno. Dragi mladinci, ki ste zadnja leta zaključili osnovno šolo odločite se, ker Vas bo vzdušje prijetno presenetilo. Predvsem pa vam bo koristilo malo zadihati svežega krščanskega zraka.

V septembru skrbijo za cvetje v farni cerkvi Sodevci.