Oznanila št. 15, 19. 7. 2015, leto XLI

19. 7. – 16. navadna nedelja: Jer 23, 1 – 6 / Ps 23 / Ef 2, 13 – 18 / Mr 6, 30 – 34
26. 7. – 17. navadna nedelja: 2Kr 4, 42 – 44 / Ps 145 / Ef 4, 1 – 6 / Jn 6, 1 – 15
2. 8. – 18. navadna nedelja: 2 Mz 16,2 – 4: 12 – 15 / Ps 78 / Ef 4, 17. 20 – 24 / Jn 6, 24 – 35

19. 7. – 16. navadna nedelja

Apostoli so se zbrali pri Jezusu in mu poročali o vsem, kar so storili in učili. Tedaj jim je rekel: »Pojdite sami zase v samoten kraj in se malo odpočijte!« Mnogo ljudi je namreč prihajalo in odhajalo, tako da še jesti niso utegnili. In odrinili so s čolnom sami zase v samoten kraj. Mnogi pa so jih videli, da odhajajo, in so jih prepoznali. Iz vseh mest so skupaj peš hiteli tja in prišli pred njimi. Ko se je Jezus izkrcal, je zagledal veliko množico. Zasmilili so se mu, ker so bili kakor ovce, ki nimajo pastirja, in jih je začel učiti mnogo stvari. (Mr 6, 30 – 34).

Ko se apostoli vrnejo z nekajdnevne poti, kamor jih je Jezus poslal, da bi oznanjali ozdravljali in izganjali demone, so seveda poročali o uspehih. Jezus pa jim je privoščil nekoliko počitka, da bi se na samem do kraja pogovorili in uredili vtise. Žal jim to ni uspelo. 'Reklama je bila tako velika, da so ljudje prišli pred apostoli. Takrat Jezus opazi stisko ljudi, ki so izgubljeni, kakor ovce brez pastirja. Ni časa za počitek, ker je čas žetve. Zato Jezus uči ves dan. Nihče ne misli na hrano ne na osvežilo, ampak vztrajajo ter pijejo Jezusovo Blago vest – Besede večnega življenja… nadaljuje se naslednjo nedeljo.

26. 7. – 17. navadna nedelja

Potem se je Jezus prepeljal na drugo stran Galilejskega, to je Tiberijskega jezera. Za njim je šla velika množica, ker je videla znamenja, ki jih je delal na bolnikih. On pa se je povzpel na goro in tam sedel s svojimi učenci. Blizu je bila pasha, judovski praznik. Ko je Jezus tedaj povzdignil oči in videl, da prihaja k njemu velika množica, je rekel Filipu: »Kje naj kupimo kruha, da bodo tile jedli?« To pa je rekel, ker ga je preizkušal; sam je namreč vedel, kaj bo storil. Filip mu je odgovoril: »Za dvesto denarijev kruha jim ne bi bilo dosti, da bi vsak dobil vsaj majhen kos.« Eden izmed njegovih učencev, Andrej, brat Simona Petra, mu je rekel: »Tukaj je deček, ki ima pet ječmenovih hlebov in dve ribi, a kaj je to za toliko ljudi?« Jezus je dejal: »Posedite ljudi.« Bilo pa je na tistem kraju veliko trave. Posedlo je torej kakih pet tisoč mož. Tedaj je Jezus vzel hlebe, se zahvalil in jih razdelil med sedeče. Prav tako je razdelil tudi ribe, kolikor so hoteli. Ko so se najedli, je rekel svojim učencem: »Poberite koščke, ki so ostali, da se kaj ne izgubi.« Pobrali so jih torej in napolnili dvanajst košar s koščki, ki so od petih ječmenovih hlebov ostali tistim, ki so jedli. Ko so ljudje videli, da je storil znamenje, so govorili: »Ta je resnično prerok, ki mora priti na svet.« Ker je Jezus spoznal, da nameravajo priti in ga s silo odvesti, da bi ga postavili za kralja, se je spet sam umaknil na goro.(Jn 6-15).

Ker smo prešli od Marka k Janezu, je poročilo nekoliko drugače zastavljeno, vendar gre za nadaljevanje. Janez hoče predvsem poudariti pripravo na bližnji velikonočni praznik in pripravo na evharistični kruh.

Ker so ljudje prišli od blizu in daleč ter vztrajali ves dan, jim Jezus da jesti zastonj in zadosti. Če sedaj malo prisluhnemo našemu papežu, lahko zasledimo njegovo dosledno nagovarjanje preprostih ljudi, ki jih hrabri in 'ta bogatim' trka na srce, naj jim pomagajo. Tudi Jezus bi sedaj uporabil drugačne besede in prispodobe, da bi ohrabril milijarde ljudi, ki so na robu preživetja.

Žal ljudje radi vse poenostavimo in si hočemo na čim lažji način zagotovit 'srečno bodočnost'. Kakor so ga takrat hoteli na silo postaviti za kralja, ga bi verjetno tudi Grki hitro postavili na mesto Ciprasa. Toda Jezusu ne gre za tuzemsko oblast in slavo, ampak za princip božjega kraljestva. Poskrbeti je treba za primerno ugodje in zdravje telesa. Potem sprejeti Jezusov Evangelij, ki nas usmerja k bližnjemu in skupaj z njim k Bogu. Judovski nauk temelji na desetih zapovedih, Jezusov pa na osmerih blagrih. Ker se medsebojno dopolnjujejo, jih sprejemamo zljubeznijo.

Veroučna stran

Kaj župnika najbolj žalosti pa tudi skrbi?

Gotovo vse bolj prazne cerkve. Višek tega se je zgodil ravno 12. 7. na god sv. Mohorja in Fortunata zavetnika ljubljanske nadškofije. V Trgu je bil obisk skrajno majhen. Potem so zadnje klopi zasedli skavti iz Vrhnike. V Čepljah pa sva bila samo dva - župnik in Mimica. Ne boli me toliko, ker ni bilo nikogar od tistih, ki le kolikor toliko redno prihajate pa to nedeljo niste mogli. Veliko bolj me boli in skrbi za vse tiste, ki ste se nekako oddaljili od Cerkve in župnije. Morda je bil neki razlog, ki je že zdavnaj minil in pozabljen. Človek enkrat ne pač ne gre, drugič spet ne utegne… četrtič se že navadi ostati doma oziroma iti po raznih opravkih…

Tako se počasi vernik oddalji od Cerkve in vera mu gotovo popusti, kar je zelo nevarna zadeva. Navzdol gre zelo na lahko, skoraj samo. Navzgor pa je treba zbrati veliko moči ter dobre volje, da pridemo na primeren verski nivo.

Druga zadeva je tej zelo podobna, da je pri maši zelo malo otrok in mladih družin. Seveda bi lahko preko verouka marsikoga 'prisilil', da bi skupaj prišli. Vendar je vera iz oznanjevanja, ne iz prisile.

Pred nami so čedalje težji časi. Marsikaj bomo morali potrpeti in se verjetno še čemu odpovedati. Nikoli pa si ne odžagajmo veje na kateri sedimo.

Prav aktivna vera je tisti vir moči in tolažbe, ki nam pomaga narediti tudi težje potrebne odločitve oziroma korake v pravo smer.

Tretja taka skrb, da se ja večina faranov navadila na župnika mizarja skupnost in fante iz skupnosti, ki pač opravijo vsa dela. Hvala Bogu, da je tako, kar je dokaj dobra in zlasti poceni kombinacija. Kljub temu vsega ne moremo sami narediti in materiale je treba kupiti. Tudi delovanje skupnosti kar neka stane. Iz teh razlogov opravičeno pričakujemo, da bi kaj prispevali za nemoteno delovanje župnije. Seveda se bo marsikdo na hitro potolažil, da ni potrebno toliko delati. Žal pa se potrebe kar naprej kažejo in pojavljajo. Tako je bilo treba prekriti streho na Vidmu zaradi dotrajanosti, na Kovači vasi zaradi tatov. Na župnišču je bilo nujno zamenjati snegobrane in kar nekaj opeke, ki jo je sneg polomil. Letos je veter ponovno načel streho na zvoniku v Spodnjem Logu. Tam bo treba zamenjati deske in kar nekaj konstrukcije ter nato na novo pokriti. Tega verjetno ne bomo mogli narediti sami, kar pomeni, da bo popravilo blizu 10.000 €. Na to moramo računati čim prej, najkasneje 2017.

Dragi verniki in ljudje dobre volje! Lepo povabljeni čim bolj redno k sv. maši. Potem pa prispevajte vsaj kak evro po znani ljudski modrosti: 'Zrno do zrna pogača, kamen na kamen palača'. Hvala v naprej, da mi omogočite bolj miren spanec.

Spored sv. maš in bogoslužja

24. 7. sv Krištof: ta močni vernik in priljubljeni svetnik je zadnje čase zavetnik voznikov ter potnikov. Lepo vabljeni k sv maši v našo malo kapelico. Zaradi praznika sv. Ane  in sv. maše na Kovači vasi bo prava 'Krištofova nedelja v Trgu šele 2. 8. Ter po sv. maši blagoslov vozil. V Radenci pa je itak vedno na Magdalensko nedeljo letos je to 26. 7. Priporočamo darove za MIVA, ki jih pričakujejo misijonarji.

26. 7 ob 12. 00 Radenci  žegnanje sv. Magdalene. V Radence radi prihajamo kljub običajni opoldanski vročini. Tako ste vabljeni tudi letos, da napolnimo kapelico in senco ob njej. Tudi puščica naj ne ostane prazna. Po maši bomo požegnali vozila in voznike s potniki vred.

26. 7. 10. 00 sveta Ana Kovača vas Žegnanje  v kapeli sv. Ane. Prav lepo vabljeni. Priporočamo se tudi za darove za končno ureditev cerkve.

1. 8 . ob 20. 00 – Jakovini ob 19. 00 križev pot ob 20. 00 v zahvalo za kapelico in vse milosti se tam prejemajo ter po namenu romarjev. Lepo vabljeni, da se zahvalimo Mariji, ki nas vabi k spreobrnjenju.

Počitniško vabilo:
Turiste, pohodnike, kolesarje in zlasti skavte vabimo k nedeljski sv maši in na obisk naše skupnosti Tav. V farni cerkvi imamo dovolj dokaj hladnega prostora. V skupnosti pa veliko dobre volje, da se Vam predstavimo in kaj malega postrežemo.

V avgustu skrbi za sveže cvetje v farni cerkvi Zagozdac in Podgori.