Oznanila št. 16, 2. 8. 2015, leto XLI

2. 8. – 18. navadna nedelja: 2 Mz 16,2 – 4: 12 – 15 / Ps 78 / Ef 4, 17. 20 – 24 / Jn 6, 24 – 35
9. 8. – 19. navadna nedelja: 1 Kr 19, 4 – 8 / Ps 34 / Ef 4, 30 – 5, 2 / Jn 6, 41 – 51
15. 8. – MARIJINO VNEBOVZETJE: Raz 12, 1 – 6. 10b / Ps 45 / 1 kor 15, 20 – 26 / Lk 1, 39 – 56
16. 8 . – 20. navadna nedelja: Preg 9, 1 – 6 / Ps 34 / Ef 5, 15 – 20 / Jn 6, 51 – 58

2. 8. – 18. navadna nedelja

Ko je množica videla, da tam ni ne Jezusa ne njegovih učencev, so sami stopili v čolne, odpluli v Kafarnáum in iskali Jezusa. Ko so ga našli na drugi strani jezera, so mu rekli: »Rabi, kdaj si se znašel tukaj?« Jezus jim je odgovoril in rekel: »Resnično, resnično, povem vam: Ne iščete me zato, ker ste videli znamenja, ampak ker ste jedli kruh in se nasitili. Ne delajte za jed, ki mine, temveč za jed, ki ostane za večno življenje in vam jo bo dal Sin človekov; nanj je namreč vtisnil pečat Oče, Bog.« Tedaj so mu rekli: »Kaj naj storimo, da bomo delali Božja dela?« Jezus je odgovoril in jim dejal: »Božje delo je to, da verujete v tistega, ki ga je on poslal.« Rekli so mu: »Kakšno znamenje torej delaš, da bomo videli in ti verjeli? Kaj počneš? Naši očetje so jedli mano v puščavi, kakor je pisano: Kruh iz nebes jim je dal jesti.« Jezus jim je dejal: »Resnično, resnično, povem vam: Ni vam Mojzes dal kruha iz nebes, ampak moj Oče vam daje resnični kruh iz nebes. Božji kruh je namreč tisti, ki prihaja iz nebes in daje svetu življenje.«
Tedaj so mu rekli: »Gospod, vselej nam daj tega kruha!« Jezus jim je dejal: »Jaz sem kruh življenja. Kdor pride k meni, gotovo ne bo lačen, in kdor vame veruje, gotovo nikoli ne bo žejen. (Jn 6, 24 – 35).

Odlomek je nadaljevanje od prejšnje nedelje, ki ga sicer mi nismo poslušali zaradi praznikov sv. Ane in žegnanja sv. Magdalene. Jezus je namreč ves dan govoril na samotnem kraju, kjer so se mislili z učenci nekoliko oddahniti. Ljudje pa so jih celo prehiteli in vztrajali ves dan v pozornem poslušanju. Proti večeru je Jezus pomnožil pet ječmenovih hlebov in dve ribi, da se je do sitega najedlo pet tisoč mož plus ženske in otroci. Potem so se učenci zopet odpravili nazaj proti Kafarnaumu. Zjutraj so Jezusa zavzeto iskali. Sedaj jim Jezus odkrito pove, da ga iščejo iz napačnega razloga. Ne gre za trenutno brezskrbno uživanje v prijetni družbi, ampak za stik z nebeškim kraljestvom, ki ima končni cilj v nebesih. Seveda bi bilo lepo imeti takega kralja, ki bi vedno poskrbel za vse potrebe. Jezus s svojim naukom želi, da bi vsi krščanski oblastniki skrbeli za svoje ljudi in jim omogočili čim boljše pogoje za življenje. Jezusovo trpljenje, smrt in vstajenje pa je zaslužilo srečno večnost v nebesih. Za to pa je pogoj redno in vredno uživanje Jezusovega telesa in krvi – torej zakramenti, ki jih podeljuje Cerkev.

9. 8. – 19. navadna nedelja

Volja tistega, ki me je poslal, pa je, da ne izgubim nič od tega, kar mi je dal, marveč vse to obudim poslednji dan. Volja mojega Očeta je namreč, da ima vsak, kdor gleda Sina in veruje vanj, večno življenje, in jaz ga bom obudil poslednji dan.«
Judje so tedaj godrnjali nad njim, ker je rekel: »Jaz sem kruh, ki je prišel iz nebes,« in so govorili: »Ali ni to Jezus, Jožefov sin? Njegovega očeta in mater poznamo. Kako more zdaj govoriti: ›Iz nebes sem prišel.‹« Jezus je odgovoril in jim dejal: »Ne godrnjajte med seboj! Nihče ne more priti k meni, če ga ne pritegne Oče, ki me je poslal, in jaz ga bom obudil poslednji dan. Pri prerokih je zapisano: Vsi se bodo dali poučiti Bogu. Vsak, kdor posluša Očeta in se mu da poučiti, pride k meni. Ne rečem, da bi bil kdo videl Očeta: samo tisti, ki je od Boga, on je videl Očeta. Resnično, resnično, povem vam: Kdor veruje, ima večno življenje. Jaz sem kruh življenja. Vaši očetje so jedli v puščavi mano in so pomrli. To je kruh, ki prihaja iz nebes, da tisti, ki od njega jé, ne umre. Jaz sem živi kruh, ki sem prišel iz nebes. Če kdo jé od tega kruha, bo živel vekomaj. Kruh pa, ki ga bom dal jaz, je moje meso za življenje sveta.«
Judje so se tedaj med seboj prepirali in govorili: »Kako nam more ta dati svoje meso jesti?« Jezus jim je tedaj rekel: »Resnično, resnično, povem vam: Če ne jeste mesa Sina človekovega in ne pijete njegove krvi, nimate življenja v sebi. Kdor jé moje meso in pije mojo kri, ima večno življenje in jaz ga bom obudil poslednji dan. Kajti moje meso je resnična jed in moja kri resnična pijača. Kdor jé moje meso in pije mojo kri, ostaja v meni in jaz v njem. (Jn 6, 41 – 51).

Ker gre za temeljna dejstva naše vere, se misel nadaljuje še naslednje nedelje. Čeprav ljudje le težko sledijo in še težje dojemajo, Jezus nadaljuje in stopnjuje napetost. Vztraja, da je bistveno sprejeti njegov nauk in jesti njegovo meso ter piti kri. S tem je prisilil množice, da se zamislijo in odločijo. Sicer bi jim lahko povedal, da se bo pri sv. mašni daritvi kruh spremenil v njegovo meso in vino v njegovo kri. Vendar ni hotel prehitevati samega sebe, ampak jih je vebil, da mu verujejo, ali pa odidejo. Kmalu jih je večina za nekaj časa odšla.

Kako pa je sedaj?

Žal se v naši postarani Evropi premnogi oddaljujejo od Jezusa. Ne glede na to, da že dva tisoč let vemo za zakramente, ki so vir moči in pomoči za vsakdanje Ter večno življenje. Nekako smo se navadili, da so nam svete skrivnosti blizu in jih brez težav lahko prejmemo. Ravno zaradi tega pa jih tako na lahko zanemarjamo. Po drugi strani pa si tisti, ki pač nimajo potrebnih pogojev na vso silo želijo zakramente. Na eni strani se nočejo poročiti, drugi pa so poročeni samo civilno z drugim, ker jim je cerkveni zakon razpadel. Spet drugi pa bi radi cerkveno poroko z isto spolnim partnerjem: Ker to po Cerkvenem nauku ni mogoče, zakramentov enostavno na pošten način ne morejo prejeti…

Zaradi tega je bila lani izredna sinoda in bo redna sinoda v Vatikanu prav o družini in kako pomagati tistim, ki so se znajdli v 'slepi ulici'? Gre za življenjska vprašanja, ki jih je treba ustrezno ovrednotiti, ugotoviti nastali položaj in nuditi tisto rešitev, ki bo trpečemu človeku pomagala. Zaradi zelo težke in zapletene problematike, je na mestu iskrena molitev za uspeh sinode, ravno tako molitev za mlade ljudi, da bi potem priporočila sinode sprejeli, upoštevali ter sledili Kristusu.

15. 8. – MARIJINO VNEBOVZETJE

»Moja duša poveličuje Gospoda
in moj duh se raduje v Bogu, mojem Odrešeniku,
kajti ozrl se je na nizkost svoje služabnice.
Glej, odslej me bodo blagrovali vsi rodovi,
kajti velike reči mi je storil Mogočni
in njegovo ime je sveto.
Njegovo usmiljenje je iz roda v rod
nad njimi, ki se ga bojijo.
Moč je pokazal s svojo roko,
razkropil je tiste, ki so ošabni v mislih svojega srca.
Mogočne je vrgel s prestolov
in povišal je nizke.
Lačne je napolnil z dobrotami
in bogate je odpustil prazne.
Zavzel se je za svojega služabnika Izraela
in se spomnil usmiljenja,
kakor je govoril našim očetom:
Abrahamu in njegovemu potomstvu na veke.« (Lk 1, 46b – 55).

Slovesni praznik Marijinega Vnebovzetje nas malo oddalji od vroče razprave o evharistiji in ostalih zakramentih. Toda prav Marijino vnebovzetje je tista edinstvena resničnost, ki nas navdaja s hrepenenjem po nebesih. Ona je bila napovedana že v raju. Potem je bila izbrana za mamo Odrešenika, ki nam je zaslužil nebesa. Ko je prišla na nenaden obisk k sorodnici Elizabeti, je zapela zgoraj navedeno pesem. Iz nje je izbruhnilo veselje nad dejstvom, da se je mesijanski čas pričel. S pesmijo je napovedala, da jo bomo častili vsi rodovi…

Vso zadevo je nadgradil troedini Bog, ko jo je z dušo in telesom vzel v nebesa in jo okronal za Kraljico nebes in zemlje. Veselimo se tega in bodimo ponosni, da smo njeni otroci in podaniki. Radi ji tudi prisluhnimo, ko nas hoče kaj naučiti. Vse njeno življenje je svetel zgled, kako naj tudi mi živimo. Njen nauk je strnjen v enem stavku: »Kar koli vam reče, storite«. (Jn 2, 5b). To je sicer izrekla na svatbi v Kani, vendar velja za vse Jezusove besede. Kot vemo, nam ravno te poletne nedelje veliko in na dolgo govori o nujnosti prejemanja zakramentov…

Lepo se zahvalim vsem, ki ste ob godu sv. Krištofa kaj prispevali v sklad MIVA. Če kdo ni utegnil oddati in dati blagoslovit vozila, lahko to vedno stori po sv. maši. Hvala, hvala.

Spored sv. maš in bogoslužja

8. 8. ob 17. 00 Parga: Žegnanje pri kapelici Marije Snežne:
Na predlog romarjev bomo imeli običajno romanje na Pargo eno uro pozneje. Bomo videli, kako bo. Če bo bolje, bomo upoštevali tudi v prihodnje. Torej lepo vabljeni v to naše naravno najvišje ležeče svetišče, da se malo oznojimo in nato prijetno ohladimo pri Mariji Snežni.  Sedaj smo sicer navajeni vsako pot daljšo od 50 m opraviti z vozilom. Na Pargo pa je treba peš. Lepo vabljeni zlasti mlajši, da se malo sprehodimo in na gori pomolimo ter priporočimo za tako potrebno spremstvo ter priprošnjo.
Marija Snežna, prosi za nas!

Priložnost za sv. spoved pred nedeljsko sv. mašo od 9. 30 do 9. 55: Sedaj sva spet dva duhovnika pa lahko eden izpostavi, župnik pa gre v spovednico.  Izkoristite to priložnost. Osebno lahko mirno zatrdim, da sem se na  mesečno spoved močno naravnal. Če se kakor termin podaljša, gre rado marsikaj narobe. Tudi na Marijino vnebovzetje redno grem v spovednico, žal je spovedancev bolj malo pa bi na praznik marsikomu koristilo opraviti obračun in prejeti pomiritev. Lepo povabljeni.

V avgustu skrbi za sveže cvetje v farni cerkvi Zagozdac in Podgori.