Oznanila št. 15, leto XLIII

16. 7. – 15. navadna nedelja: Iz 55, 10 – 11 7 Ps 65 / Rim 8, 11 – 23 / Mt 13, 1 – 23
23. 7. – 16. Krištofova nedelja: Mdr 12, 13. 16 – 19 / Ps 86 / Rim 8, 26 – 27 / Mt 13, 24 – 43
30. 7. – 17. navadna nedelja: 1 Kr 3, 5. 7 – 12 / Ps 119 / Rim 8, 28 – 30 / Mt 13, 44 – 52

16. 7. - 15. navadna nedelja

Tisti dan je šel Jezus iz hiše in sédel ob jezero. Pri njem so se zbrale velike množice, tako da je stopil v čoln in sedel, vsa množica pa je stala na obrežju. Takrat jim je veliko povedal v prilikah. Dejal je: »Sejalec je šel sejat. Ko je sejal, je nekaj semena padlo ob pot. Priletele so ptice in ga pozobale. Drugo seme je padlo na kamnita tla, kjer ni imelo veliko prsti. Hitro je pognalo, ker ni imelo globoke zemlje. Ko pa je sonce vzšlo, ga je ožgalo, in ker ni imelo korenine, se je posušilo. Spet drugo je padlo med trnje in trnje je zraslo ter ga zadušilo. Druga semena pa so padla na dobro zemljo in so dajala sad: eno stoternega, drugo šestdeseternega in spet drugo trideseternega. Kdor ima ušesa, naj posluša!«
Tedaj so pristopili učenci in mu rekli: »Zakaj jim govoriš v prilikah?« Odgovoril je in jim dejal: »Vam je dano spoznati skrivnosti nebeškega kraljestva, njim pa to ni dano. Kdor namreč ima, se mu bo dalo in bo imel obilo; kdor pa nima, se mu bo vzelo tudi to, kar ima. Zato jim govorim v prilikah, ker gledajo, pa ne vidijo, poslušajo, pa ne slišijo in ne razumejo.

Sedaj bomo nekaj časa brali pri nedeljskih sv. mašah Jezusove prilike. Ki jih je pripovedoval, da bi lažje razumeli bistvo nebeškega kraljestva. Najprej je povedal pričujočo priliko o sejalcu. Sejalec je najprej On učlovečena Božja Beseda. Potem je svojo vlogo poveril apostolom, po njih vsem oznanjevalcem božjega kraljestva. Iz prilike sledi dvoje. Sejalec – oznanjevalec oznanja – seje najprej na splošno vsem ljudem, ki so navzoči. On želi vsem, da bi slišali in sprejeli Božjo besedo ter obrodili sad spreobrnjenja. Pri oznanjevanju ne dela razlik in ni pristranski. Drugo pa je, kako ljudje oznanilo slišijo in po njej odreagirajo. Pri tem ne sme biti razočaran, čeprav ga boli, ko ugotavlja kako ljudje mnogokrat naivno sprejemajo življenjsko najpomembnejša dejstva…

Za sprejem in uveljavitev oznanila je potrebno več dejavnikov. Eno je primerno podano in z življenjem potrjeno oznanilo. Potem je potrebno imeti milost spoznanja in korajžo sprejetja odločitve. Tu je verjetno največja ovira posvetne skrbi in razni načrti za trenutne potrebe. Sedanji čas je pač poln raznih skrbi kratkoročnega pomena. Kljub tem so tako močne, bolje rečeno napihnjene, da ne opazimo bistvene skrbi. Ta pa je, kako prehoditi celotno življenjsko pot od rojstva do srečne zadnje ure. Stvarnik je že Adamu zagotovil, da bo zemlja sama rodila samo trnje in osat. Za preživetje pa se bo moral vse življenje nešteto krat oznojiti…

Ne bodimo naivni in ne nasedajmo raznim reklamam, ki nas prevečkrat veliko stanejo in nato krepko razočarajo…

9. 7. – 14. navadna nedelja

Podal jim je drugo priliko; rekel je: »Nebeško kraljestvo je podobno človeku, ki je posejal dobro seme na svoji njivi. Medtem ko so ljudje spali, je prišel njegov sovražnik, zasejal ljuljko med pšenico in odšel. Ko je setev zrastla in šla v klasje, se je pokazala tudi ljuljka. Prišli so gospodarjevi služabniki in mu rekli: ›Gospod, ali nisi posejal dobrega semena na svoji njivi? Od kod torej ljuljka?‹ Dejal jim je: ›Sovražen človek je to storil.‹ Služabniki pa so mu rekli: ›Hočeš torej, da gremo in jo poberemo?‹ ›Nikakor,‹ je dejal, ›da morda med pobiranjem ljuljke ne izpulite z njo vred tudi pšenice. Pustite, naj oboje skupaj raste do žetve. Ob času žetve pa porečem žanjcem: Zberite najprej ljuljko in jo povežite v snope, da jo sežgemo, pšenico pa spravite v mojo žitnico.‹« Še drugo priliko jim je podal; rekel je: »Nebeško kraljestvo je podobno gorčičnemu zrnu, ki ga je nekdo vzel in vsejal na svoji njivi. To je res najmanjše od vseh semen; ko pa zraste, je večje kakor zelišča in postane drevo, tako da priletijo ptice neba in gnezdijo na njegovih vejah.« In povedal jim je spet drugo priliko: »Nebeško kraljestvo je podobno kvasu, ki ga je vzela žena in ga umesila v tri merice moke, dokler se ni vse prekvasilo.«

Zopet lahko nadaljujemo od prejšnje nedelje. Tudi na dobro obdelano njivo posejano z dobrem semenom se lahko vtihotapi nevaren plevel. Hudič je vedno dejaven in zelo iznajdljiv, da poseje posebej prilagojeno ljuljko, ki se le stežka opazi.

Gotovo se marsikdo sprašuje od kod toliko brezskrbnosti glede večnega življenja. Kako to, da se srednja generacija tako malo zanima za bolj redno udeležbo pri nedeljski sv. maši?! Otroci bi se gotovo dali navdušiti za bolj zavzeto versko življenje, če bi to bilo v interesu staršev. Če bi starši čutili potrebo po nedeljski službi Božji, bi šli tudi otroci z njimi.

Relativizem to je tista ljuljka, ki se je prikradla na polje srednje generacije, ki pač nimajo nič proti Bogu niti proti veri, ali župniku. Vendar sedaj ne utegnejo bolj aktivno živeti svojo vero. 'Važno je, da otroci dajo vse skozi' potem bo že lažje, ko bojo starejši. To je žalostna zmota in razlog, da nam tako vse na hitro upada.

Župnijska Karitas Stari trg ob Kolpi

Te dni smo se precej namučili, da smo odkrili napako na kablu k žičnici in naredili priključek za žaganje drv pod orehi na Vidmu. Poškodba je bila že ob gradni vežice, ko je bager natrgal kabel. Malo naprej se je kamen zaril do ene faze in sčasoma je ob deževju preperel vodnik, da je ena faza odpovedala. Sedaj dela.

Preureditev župnij in premestitve duhovnikov

V škofiji Koper je dozorel čas, da so se lotili temeljito preurediti župnije. Kar 93 samostojnih župnij se bo 1. 8. 2017 pridružilo 41 župnijam. Čemu je to potrebno? Odgovor je preprost in dokaj boleč. Premalo duhovnikov. Sedaj nekateri župniki polek svoje župnije soupravljajo tudi do 4 župnije. Tako bo 93 župnij manj 41 župnij pa bo povečanih. Sicer smo to doživeli tudi v naši župniji. Ustanovljena je bila davnega leta 1248. Potem pred cca 210 leti je razdeljena še na dodatni tri župniji. Okrog leta 1968 sta bili združeni župniji S L in N L. Pred 13. leti pa smo to združeno župnijo pridružili prafari Stari trg ob Kolpi. Pri nas je bil vzrok premalo vernikov v bivših kočevarskih župnijah. Žal bodo morali tudi drugi škofje prej, ali slej iti po stopinjah Kopra in mnogih drugih škofijah po Evropi…

Druga stvar je svež veter ob premestitvi župnikov. Gotovo je na večjih župnijah župnik 'bolj obremenjen' in si želi spremembe župnije, da bi drugje morda malo drugače zastavil in lažje prenašal težo dneva pastoralnega dela. Tudi verniki si marsikje želijo 'mlajšega in boljšega' župnika, kar je povsem legitimna želja. Druga zadeva pa je, koliko je uresničljiva. Letos bomo dobili 4 duhovnike. Pomrlo jih je skoraj 3 x toliko. Tudi zlatomašnikov je letos blizu 40, kar pomeni, da bodo mnogi kmalu zaprosili za popoln pokoj. Torej se število aktivnih duhovnikov drastično manjša…

Še kako se zavedam resnosti stanja. Zato je treba biti realist, moliti za nove duhovne poklice, za zdravje obstoječih in čim bolj aktivno starost jubilantom. Zavedam se tudi, da sem na župniji že kar dolgo in mnogi bi raje poslušali mlajšega in boljšega… Še bolj me skrbi, ali bo škof imel koga poslati na moje mesto, ko se mi izteče odmerjen čas za Polansko dolino. Čez 4 leta bomo obhajali 800 let od prihoda stalnega kaplana na naših tleh. Ali bo prav ob jubileju ostala brez duhovnika, ki bi bival tu? To bi bila huda izguba. Sedaj sva tu po spletu okoliščin kar dva in celo trije duhovniki, ker je nekaj izjemnega, vendar se to lahko v hipu spremeni. Zato še in še prosim. Bodimo hvaležni Bogu za dar rednega domačega župnika. Tudi za te občasne, ki so pri nas na zdravljenju Bogu hvala!..

Lepo pa prosim, nikar ne nasedajte na nekakšno kampanjo proti svojemu župniku, ker je pristal na spremembo urnika nedeljskih sv. maš in je sedaj ob 9h. To je nevarno početje. Moja rojstna Preloka je v soupravi od leta 1975. Tudi tam je bila nedeljska sv. maša ob 10h. Od takrat pa se menja iz meseca v mesec, ko župnik utegne. Še enkrat poudarim, da gre za realne in resne zadeve, ki jih je treba sprejeti in se prilagajati in ne izgovarjati na samovoljo župnikov, ali škofov. »Gospod, duhovnikov nam daj…«

Spored sv. maš in bogoslužja

16. 7. ob 20.00 žegnanje, 1. 8. pa 30 let kapele v Jakovini:
Letos obhajamo že 29. žegnanje v lurški kapelici v Jakovini. 1. avgusta bo namreč minilo 30 let, kar jo je pokojni ljubljanski škof msgr Jožef Kvas blagoslovil. Lepo vabljeni na žegnanje še bolj pa 1. 8 na 30 letnico.

23. 7. Krištofova nedelja.
Na to nedeljo blagoslavljamo avtomobile in prevozna sredstva ter iz hvale­žnosti za srečno vožnjo darujemo v sklad MIVA za nabavo ter vzdrževanje avtomobilov naših misijonarjev po širnem svetu.  Po tisku zlasti pa po radiju Vatikan in Ognjišče še bolj v živo lahko spremljamo, kako so nam misijon­arji  in tamkajšnji ljudje hvaležni za podarjena vozila. Torej darujmo!!

26. 7. – sv. Ana žegnanje nad Kovačo vasjo ob 18.00
Na nedeljo sv. Antona Padovanskega se nas je zbralo pri žegnanjski sv. maši zelo malo 'romarjev'. Ker na nedeljo ne gre opuščati sv. maše v farni cerkvi, že nekaj časa mislim, da bi pač žegnanja svetnikov, ki so zavetniki določenih podružnic opravljali prav na godovni dan. To počnemo v Predgradu na Anževo in lepo poteka. Zakaj ne bi potem tako bilo tudi na drugih podružnicah. Tako bomo letos imeli Anino žegnanje v sredo 26, 7, ob 18 h. Prav lepo vabljeni.

V juliju skrbi za cvetje v farnem središču Zagozdac in obe Podgori.