Oznanila št. 8, leto XLIV

8. 4. – bela – nedelja B. Usmiljenja: Apd 4, 32 – 35 / Ps 118 / 1 Jn 5, 1 – 6 / Jn 20, 19 – 31
15. 4. – 3. velikonočna nedelja: Apd 3, 13 – 15 / Ps 4 / 1 Jn 2, 1 – 5 / Lk 24, 35 – 48
22. 4. – 4. vel. ned. Dobrega Pastirja: Apd 4, 8 – 12 / Ps 118 / 1 Jn 3, 1 – 2 / Jn 10, 11 – 18

17. 12. – 3. adventna nedelja

Pod noč tistega dne, prvega v tednu, ko so bila tam, kjer so se učenci zadrževali, vrata iz strahu pred Judi zaklenjena, je prišel Jezus, stopil mednje in jim rekel: »Mir vam bodi!« In ko je to rekel, jim je pokazal roke in stran. Učenci so se razveselili, ko so videli Gospoda. Tedaj jim je Jezus spet rekel: »Mir vam bodi! Kakor je Oče mene poslal, tudi jaz vas pošiljam.« In ko je to izrekel, je dihnil vanje in jim dejal: »Prejmite Svetega Duha! Katerim grehe odpustite, so jim odpuščeni; katerim jih zadržite, so jim zadržani.«
Tomaža, enega izmed dvanajsterih, ki se je imenoval Dvojček, pa ni bilo med njimi, ko je prišel Jezus. Drugi učenci so mu torej pripovedovali: »Gospoda smo videli.« On pa jim je rekel: »Če ne vidim na njegovih rokah rane od žebljev in ne vtaknem prsta v rane od žebljev in ne položim roke v njegovo stran, nikakor ne bom veroval.« Čez osem dni so bili njegovi učenci spet notri in Tomaž z njimi. Jezus je prišel pri zaprtih vratih, stopil mednje in jim rekel: »Mir vam bodi!« Potem je rekel Tomažu: »Položi svoj prst sem in poglej moje roke! Daj svojo roko in jo položi v mojo stran in ne bodi neveren, ampak veren.« Tomaž mu je odgovoril in rekel: »Moj Gospod in moj Bog!« Jezus mu je rekel: »Ker si me videl, veruješ? Blagor tistim, ki niso videli, pa so začeli verovati!«

Današnja nedelja Božjega usmiljenja je dobil ta naziv iz vsaj dveh razlogov. Prvi je Jezusov pozdrav in kratek nagovor: »Prejmite Svetega Duha! Katerim grehe odpustite, so jim odpuščeni; katerim jih zadržite, so jim zadržani.« Drugo je izpolnitev Tomaževega pogoja za vero vanj. Oboje vsebuje prekipevajočo ljubeznivost do nas…

Jezus je imel preveč razlogov, da bi učencem očital nestanovitno držo ob njegovem odrešenjskem trpljenju, smrti in vstajenju pa je ves to prezrl, ampak jim ljubeznivo zaželi: »Mir vam bodi!« To je naravnost božansko. In nato jim še navrže božansko opravilo v Njegovem imenu odpuščati grehe. Človek človeku lahko v Božjem imenu odpusti grehe storjene proti komurkoli celo proti Bogu. To je naravnost ne verjetno. Ko pride Tomaž, ki je prvo srečanje zamudil, jasno ne more verjet na Mariji ne apostolom. Mora se sam prepričati in Jezus je pač ljubezniv. Čez teden se ponudi v preiskavo, da bi Tomaž v imenu vseh nas, ki imamo težave z vero vzkliknil: »Moj Gospod in moj Bog!«

To je sad in strategija božjega usmiljenja. Jezus si je izbral ubogo sestro sv. Favstino in ji v mnogih videnjih razkrival skrivnosti Božjega usmiljenja. Ni ji bilo ravno lahko prepričati Cerkev, da je počasi sprejela to tako osrečujoče sporočilo. Šele sveti papež Janez Pavel II. je dokončno postavil praznik – nedeljo Božjega usmiljenja.

Zaradi vsega tega je nam veliko lažje verjeti in zaupati, da se nas bo Bog usmilil, če ga le bomo 'utegnili' prositi.

»Po njegovem prebridkem trpljenju, usmili se nas in vsega sveta!«

15. 4. – 3. VELIKONOČNA NEDELJA

Tudi ona dva sta pripovedovala, kaj se je zgodilo na poti in kako sta ga prepoznala po lomljenju kruha. Ko so se oni pogovarjali o tem, je sam stopil mednje in jim rekel: »Mir vam bodi!« Vznemirili so se in obšel jih je strah. Mislili so, da vidijo duha. Dejal jim je: »Kaj ste preplašeni in zakaj se vam v srcu oglašajo dvomi?
Poglejte moje roke in moje noge, da sem jaz sam. Potipljite me in poglejte, kajti duh nima mesa in kosti, kakor vidite, da jih imam jaz.« Ko je to rekel, jim je pokazal roke in noge. Ker pa od veselja še niso verjeli in so se čudili, jim je rekel: »Imate tukaj kakšno jed?« Ponudili so mu kos pečene ribe. Vzel jo je in jo vpričo njih pojedel. Nato jim je rekel: »To so besede, ki sem vam jih povedal, ko sem bil še pri vas: Mora se izpolniti vse, kar je pisano o meni v Mojzesovi postavi, prerokih in psalmih.« Tedaj jim je odprl um, da so doumeli Pisma. Rekel jim je: »Tako je pisano: Mesija bo trpel in tretji dan vstal od mrtvih, in v njegovem imenu se bo oznanilo vsem narodom spreobrnjenje v odpuščanje grehov, s čimer bodo začeli v Jeruzalemu. Vi ste priče teh reči«.

Dva tedna po vstajenju nas evangelij zopet postavi med učence v dvorano zadnje večerje. Tudi ona dva sta se že vrnila iz Emavsa. Jezus pride pri zaprtih vratih, jih pozdravi in nagovori. Pojasni jim, da je bilo tako načrtovano in potrebno, da se v njegovem imenu oznani odpuščanje grehov. Končno jim položi na srce:
»Vi ste priče teh reči«. Biti oznanjevalec in priča Jezusovega vstajenja je sad posebne izvolitve in eno od najvažnejših opravil na tem svetu. Kajti le Jezusovo trpljenje, smrt in vstajenje je rešilo svet in padlega človeka kliče nazaj v življenje ter v nebesa. To mora priti do skrajnih mej sveta. Zato so potrebni pričevalci in prav za nje bomo molili naslednji teden pred nedeljo Dobrega Pastirja z geslom »Daj mi poslušno srce«. Geslo je vzeto iz Salamonove prošnje ob prevzemu kraljestva od očeta kralja Davida. Skozi ves teden se bomo poglabljali v skrivnost duhovnega poklica. Iz papeževe poslanice za letošnji 55. svetovni molitveni dan na nedeljo Dobrega Pastirja veje sporočilo »POSLUŠATI, RAZLOČEVATI IN ŽIVETI POKLIC«.

V teh razburkanih časih je že težko prav slišati Gospodov klic, še težje je razločiti – spoznati, kaj sploh Gospod želi. Tudi živeti in preživeti ob tolikih ponudbah potrošniškega sveta, je prava umetnost.

Postanimo čim boljše priče Jezusovega vstajenja in pomagajmo, da bo vsaj kdo slišal Gospodov glas ter se odločil za tako potreben poklic.

Naredimo kaj tudi za to, da se bo domači župnik dobro počutil med Vami. Ne pustite ga samevati. Zlasti ta teden radi prihajajte k sv. maši in k molitvam za sedanje ter bodoče duhovnike, redovnike in misijonarje.

Toliko tako lepega dela je vedno na pretek.

Župnijska Karitas Stari trg ob Kolpi

Prazniki so vedno naporni že zaradi zelo konkretnih spodbud s strani Božje Besede pa tudi raznolikih obredov. Zato je pot v Emavs vedno lepo doživeta ter z odobravanjem sprejeta.

Razmislek po veliki noči

Prazniki so minili dokaj mirno, kljub dokaj neprijaznemu vremenu. Zlasti cerkev je bila zelo mrzla. Tako mi se je nekako porodila že stara zamisel, da bi Božji grob uredili v mali kapeli v župnišču. Tako bi vse tri dni velikonočnega tridnevja opravili v večji kapeli in potem vsak dan lahko na toplem še malo dlje moli pri božjem grobu. Molitev pri božjem grobu je zelo pomembno za vse kristjane. Če si pa že ves premražen, enostavno ne upaš še kaj dolgo vztrajati na mrazu. Na veliko noč zjutraj pa bi bilo vstajenje na dvorišču in procesija po trgu v farno cerkev, kar je veliko bolj logično, kot je sedaj, da vstalega Jezusa nesemo iz cerkve ven in nato spet nazaj. O tem bomo še razmišljali in se morda že drugo leto odločili.

Povabilo k skupni molitvi za domovino Slovenijo

Verjetno se dobro spomnite uslišane molitve, ko je cela Slovenija združeno molila, da ne bi uspel družinski zakonik.
Naš Gospod pričakuje, da se združimo v nujni molitvi za našo domovino v tako težkih in prelomnih časih, v katerih se nahajamo.
Zato vas prosimo, da tudi vaše vernike povabite k molitvi: Že en mesec poteka ob sobotah 24- urna molitvena veriga po vseh molitvenih skupinah v Beli krajini. Za domovino naj bi vsak dan molili tudi rožni venec božjega usmiljenja (ali kaj drugega).
Združeni v duhu edinosti in ljubezni bomo premagali zlo!

Spored sv. maš in bogoslužja

Prazniki so minil, sedaj se potrudimo, da bo šlo vse po vrsti:
Pomlad je dolgo čakala, no končno je izbruhnila in treba se je potruditi ter čim prej postoriti zamujeno. Kakor hitro mineva čas za dela na polju, trav­nikih in vrtovih, tako mineva tudi čas za napredovanje v dobrem, in v veri.

Kot kateheta me skrbi verouk, zlasti priprava na birmo, ki bo že čez en mesec. Otroci se znajo spretno izogibati verouku, kar pomeni, da bo na spraševanju pred birmo marsikomu vroče, mene seveda najbolj.
Dragi starši, botri in ostali ljudje dobre volje lepo Vas prosim, stopimo skupaj in tem našim mladim vernikom omogočimo čim boljšo pripravo na silno potreben zakrament. Vsi smo odgovorni za njih, da bodo nekoč oni resnično odgovorno ravnali z nami, ko ostarimo in bomo pomoči še kako potrebni. Pri verouku se sicer gremo bolj teorijo, Vi se pa potrudite, da jim pokažete in omogočite čim bolj konkretno versko prakso. Eno je nekaj vedeti, drugo pa je to tako tudi živeti kot kristjan. Kristjan pridno in pošteno dela, redno moli in redno hodi ob nedeljah ter praznikih k sv. maši. Psalm namreč pravi: »Zaman se trudijo zidarji, če Gospod ne zida hiše.« Vsa naša dela in prizadevanja so potrebna Božjega blagoslova. Le ta pa se lahko samo izprosi. Prošnja je toliko bolj uspešna, če vsebuje tudi zahvalo. To se zopet najlažje opravi pri sveti daritvi…

V aprilu skrbijo za sveže cvetje v kapeli in f. cerkvi bloka in Močile.