Oznanila št. 19, leto XLIV

9. 9. – 23. navadna nedelja: Iz 35, 4 – 7 / Ps 146 / Jak 2, 1 – 5 / Mr 7, 31 – 37
16. 9. – 24. navadna nedelja: Iz 50, 5 – 9a / Ps 116 / Jak 2, 14 – 18 / Mr 8, 27 – 35
23. 9. – 25. Slomškova nedelja: Mdr 2, 12.17 – 20 / Ps 54 / Jak 3, 16- 3,4 / Mr 9, 30 – 37

9. 9. – 23 . navadna nedelja

Nato je odšel iz pokrajine Tira in šel skozi Sidón proti Galilejskemu jezeru, po sredi pokrajine Deseteromestja. Tedaj so mu privedli gluhega, ki je tudi težko govoril, in ga prosili, da bi položil roko nanj. Vzel ga je k sebi, stran od množice, mu položil prste v ušesa, pljunil in se dotaknil njegovega jezika. Ozrl se je proti nebu, zavzdihnil in mu rekel: »Efatá!« to je »Odpri se!« In takoj so se mu odprla ušesa, razvezala se je vez njegovega jezika in je pravilno govoril. Jezus jim je naročil, naj tega nikomur ne povejo; toda bolj ko jim je naročal, bolj so oznanjali in nadvse osupli so govorili: »Vse prav dela: gluhim daje, da slišijo, nemim, da govorijo.«

Prejšnjo nedeljo se je Jezus odzval na godrnjanje farizejev in pismoukov glede obrednega 'neumivanja' rok, danes srečamo v bolj poganskih krajih deseteromestja, kjer se sreča z gluhonemim človekom. Potegne ga malo vstran in ga ozdravi. Množici naroči, naj tega ne pripovedujejo… Zgodilo se je ravno obratno in kljub njegovim naročilom še bolj oznanjali in zatrjevali kako v se prav dela: »…gluhim daje, da slišijo, nemim, da govorijo.«

(Ob tem se mi je utrnila misel, da je tudi ob potrjenih Marijinih prikazovanjih, Cerkev sprva zadržana in ne želi, da se zadeva daje na 'veliki zvon', dokler se ne ugotovi, za kaj v resnici gre. Preprosto ljudstvo pa to presliši in množično pridrvi na kraj dogodka). Ne morem se upreti neki skrivni logiki. Bolj nekaj prepoveduješ in svariš, da je treba počakati, dokler se vse ne razjasni, bolj je sladko o tem poročati in priti na kraj dogajanja. Tudi Jezus je to dobro poznal in tako ljudem na eleganten način 'naročil' naj le povedo kaj se dogaja. Če bi recimo v Međugorju čakali na potrditev iz Vatikana, bi zadeva gotovo zamrla. Tako pa se je na tem kraju zgodilo toliko dobrega, da ga ni lahko enoznačno zaobjeti. Ravno zaradi tega je Cerkev 'popustila' in počasi priznava, da gre za velike pastoralne koristi.

Vrnimo se k ozdravljencu, ki je dobro slišal in pravilno govoril. Da boga je treba slišati in pravilno o njem govoriti. Zato je potrebno, da tudi nam Jezus zakliče: »Efatá!« To je : »Odpri se!« Da bi se tudi nam odprlo. Pričelo se je novo šolsko leto počasi tudi veroučno, da bi se tudi otrokom in po njih družinam odprlo in bi slišali, kaj Bog od nas želi, da bi nam dal pravo srečo, ki ne mine v polnosti jo končno doživi v nebesih!

16. 9. – 24. navadna nedelja

Nato je šel Jezus s svojimi učenci v vasi Cezareje Filipove. Med potjo je učence spraševal: »Kaj pravijo ljudje, kdo sem?« Odgovorili so: »Janez Krstnik; drugi: Elija; spet drugi: eden od prerokov.« In vprašal jih je: »Kaj pa vi pravite, kdo sem?« Peter mu je odgovoril in rekel: »Ti si Mesija.«
Strogo jim je prepovedal, da bi to komu povedali. In začel jih je učiti, da bo Sin človekov moral veliko pretrpeti, da ga bodo starešine, véliki duhovniki in pismouki zavrgli in umorili in da bo po treh dneh vstal. O teh stvareh jim je odkrito govoril. In Peter ga je potegnil k sebi in ga začel grajati. On pa se je obrnil, pogledal po učencih in pograjal Petra: »Poberi se! Za menoj, satan, ker ne misliš na to, kar je Božje, ampak na to, kar je človeško!« Tedaj je poklical k sebi množico skupaj z učenci in jim rekel: »Če hoče kdo hoditi za menoj, naj se odpove sebi in vzame svoj križ ter hodi za menoj. Kdor namreč hoče rešiti svoje življenje, ga bo izgubil; kdor pa izgubi svoje življenje zaradi mene in zaradi evangelija, ga bo rešil.

Po vseh dogodkih, ki smo jih brali prejšnje nedelje je Jezus povprašal Apostole, kaj ljudje govori o njem. Oni so povedali, da ga ljudstvo ima za močnega preroka, saj ga primerja z najbolj v odločnimi preroki… Potem hoče zvedeti, kaj so o njem spoznali oni sami njegovi najožji učenci. Prvi in edini je ustrelil Peter: »Ti si Mesija.«

Zopet jim je strogo prepovedal o tem govoriti in tokrat je zaleglo. Takoj pa jih je postavil na trdna – realna tla, da se za njim ne more hoditi 'z rokami v žepu', ampak s križem na rami. On bo v Jeruzalemu izdan, obsojen in križan in potem bo tudi vstal. Peter je po človeško gledano ugovarjal, da se to ne spodobi za Učenika. Vendar ga Jezus 'nažene kot satana'.

Jezusovi čudeži in oznanilo so še kako dobrodošli takratnemu ljudstvu, vendar je bilo to samo priprava ne veliki finale, ki se je ob veliki noči zgodil v Jeruzalemu.

Nam je lažje, ker te dogodke opazujemo z 'varne razdalje'. Kljub temu moramo tudi mi vzeti vsako Jezusovo besedo in dejanje skrajno resno in zares. Moramo ga slišati in nato ukrepati. Ne smemo se zanašati, da lahko gremo za njim še nekaj časa brez naporov, češ bomo že nadoknadili. Znani pregovor nas svari: »minuta, ali vira zamujena, ne vrne se nobena!« Ne dajmo se preslepiti satanu, ki nas zavaja, 'da vendar še ne gre tako zares'. Pri Jezusu gre vedno še kako zares! V naši skupnosti Tav se kar naprej nekaj dogaja in moramo biti vedno pozorni ter paziti, da nas kaj ne preseneti. Tako je tudi na ostalih področjih - vedno moraš biti dejaven in sodelovati tam, kjer so vsakdanja opravila.

Župnijska Karitas Stari trg ob Kolpi

Vročina je malo pojenjala in ekipa se je pomnožila. Sedaj lahko delamo, kolikor utegnemo. Upamo, da nam bo do snega še kar nekaj zadev uspelo opraviti.

Ko proti jeseni gre

Čeprav letos ni bilo ekstremne vročine, vsaj pri nas ni šlo čez 36 stopinj, nas je lepo ogrelo in poletno obarvalo. Sadje je bogato obrodilo in dela je bilo obilo. Ni nas prizadela suša pa tudi toče se je do sedaj izogibala. Končno se je ogrela tudi Kolpa, da smo se lahko malo razgibali in prijetno osvežili. Hvala Bogu za vse, kar nam dobrega ponuja in daje moč, da si kaj pridelamo, ali kako drugače priskrbimo!

Kot župnik sem odgovoren za Cerkveno imetje in zlasti vseh dragocenih spomenikov v naših cerkvah. Največja skrb pa gre za blagor naših duš.

Če vzamemo za prispodobo pričujočo sliko, je stanje v Evropi in tako pri nas dokaj vprašljivo. Streha zvonika v Spodnjem Logu me zelo skrbela, da je ne bi vihar nekontrolirano zrušil. Sedaj je na tleh. Ravno tako je v Evropi krščanstvo na veliki preizkušnji. Viharji so vse bolj neposredni in brutalni…

Stanje duha tudi v naši župniji ni na ravno visoki ravni, kar pa ne pomeni, da smo že poraženi in ne moremo kaj dosti postoriti. Moja želja je predvsem, da bi stopili čim bolj skupaj in se potrudili čim več sadov zemlje pospraviti. Ravno tako smo vedno znova nagovorjeni in povabljeni izrabiti vse svoje sposobnosti oziroma darove Svetega Duha in vsak po svoje in na svojem področju prispevati k skupnemu dobru. Kakor se trudim, da bi zvonik v SL pravočasno zamenjali z novim, da nas ne bo strah niti sram, tako si iskre¬no želim, da bi ohranili trdno katoliško jedro v župniji. Marija pomagaj!

Spored sv. maš in bogoslužja

1. 9. ob 12. 00 žegnanje v Nemški Loki:
Prvič nas je pregnalo v streho pod svatbene šotore, da smo lahko opravili brez pogledovanja proti oblakom. Zaročenca sta bila sproščena in otroci krščenci mirni. Vse je spominjalo na tisto svatbo v Kani galilejski, ko je Marija Jezusa prosila za prvi čudež, tokrat pa je 'poskrbela', da so vsi romarji lahko sedeli in  bili deležni kakšne dobrote. Hvala Bogu in Bog vaju živi  Luka  in Nina ter malo Julijo in Lovrota!

Kako bo z veroukom?
Predvidoma ga bomo pričeli v petek 21. 9. ob 15. 00
1., 2. in 3. razred ob 15. 30 do 16. 00
4,. 5., in 6. razred od 16. 00 do 16. 45
7.,  8. in 9. razred ob 16. 45 do 17. 30. ob premiku ure, bo vse pol ure prej.
Za prvi razred sicer verouk 'še ni obvezen', kar ne pomeni, da ne smejo priti  v prvo skupino tudi oni z prvega razreda.

31. 8. ob 19. 00 seja Ž PS in Karitas. Na hitro smo pregledali tekoče zadeve. Udarniško delo za župnijo nam je šlo iz navade pa ga je sedaj težavno zopet uvajati. Vendar župnija veliko bolj diha z župnikom, če mu tudi verniki pomagajo tako na materialnem , kot duhovnem področju. Torej pogum vse ljudstvo v deželi in le pridite še kaj.

V septembru skrbijo za sveže cvetje v farni cerkvi Zagozdac in obe Podgori.