800 let od prihoda stalnega kaplana

18. 4. – 3. velikonočna nedelja: Apd3, 13 – 15 / Ps 4 / 1 Jn 2, 1 – 5a / Lk 24, 35 – 48
25. 4. – 4. ned. Dobrega Pastirja: Apd 4, 8 – 12. / Ps 118 / 1Jn 3, 1 – 2 / Jn 10, 11 – 18
2. 5. – 5. velikonočna nedelja: Apd 9, 26 – 31 / Ps 22 / 1 Jn 3, 18 – 24 / Jn 15, 1 – 8

18. 4. – 3. velikonočna nedelja

Tudi ona dva sta pripovedovala, kaj se je zgodilo na poti in kako sta ga prepoznala po lomljenju kruha. Ko so se oni pogovarjali o tem, je sam stopil mednje in jim rekel: »Mir vam bodi!« Vznemirili so se in obšel jih je strah. Mislili so, da vidijo duha. Dejal jim je: »Kaj ste preplašeni in zakaj se vam v srcu oglašajo dvomi? Poglejte moje roke in moje noge, da sem jaz sam. Potipljite me in poglejte, kajti duh nima mesa in kosti, kakor vidite, da jih imam jaz.« Ko je to rekel, jim je pokazal roke in noge. Ker pa od veselja še niso verjeli in so se čudili, jim je rekel: »Imate tukaj kakšno jed?« Ponudili so mu kos pečene ribe. Vzel jo je in jo vpričo njih pojedel. Nato jim je rekel: »To so besede, ki sem vam jih povedal, ko sem bil še pri vas: Mora se izpolniti vse, kar je pisano o meni v Mojzesovi postavi, prerokih in psalmih.« Tedaj jim je odprl um, da so doumeli Pisma. Rekel jim je: »Tako je pisano: Mesija bo trpel in tretji dan vstal od mrtvih, in v njegovem imenu se bo oznanilo vsem narodom spreobrnjenje v odpuščanje grehov, s čimer bodo začeli v Jeruzalemu. Vi ste priče teh reči.
(Lk 24, 35 – 48)

Še tretjič podoživljamo večer velike noči. Dva razočarana in nato v Emavsu osrčena učenca navdušeno pripovedujeta, kako jim je Jezus razlagal pisma in ponudil razlomljen kruh… Oni, ki so bili doma, so poslušali in še kaj dodali novic iz minulega dneva… Tedaj se pojavi Jezus sam, da jim še kaj pojasni. Potem poudari, kako je bilo pač potrebno, da se izpolni vse, kaj je bilo napovedano v Postavi in Psalmih: Mesija bo trpel in tretji dan vstal od mrtvih, in v njegovem imenu se bo oznanilo vsem narodom spreobrnjenje v odpuščanje grehov, s čimer bodo začeli v Jeruzalemu. Vi ste priče teh reči.

Takrat je to veljalo njim, sedaj velja nam, ki smo to pri sv maši slišali, ali sami kdaj prebrali. Mesija ni trpel slučajno, ampak je moral trpeti zaradi nas in našega odrešenja. Sedaj smo mi priče teh reči. Ne smemo si zatiskati oči in se izgovarjati na vse mogoče načine, da bi nalogo – 'osebno spreobrnjenje in pričevanje' preložili na drugega. Sedaj bi že moralo biti vsem več ali manj jasno, da gre čisto zares. Nimamo se kam skriti niti s čim izgovarjati. Zato pričnimo pri sebi. Skupaj z apostolom Tomažem padimo pred Gospoda in ga prosimo odpuščanja predvsem pa moči za novo spreobrnjeno življenje, ki bo imelo nastavke večnosti…

25. 4. – 4. vel. nedelja Dobrega Pastirja
Svetovni molitveni dan za duhovne poklice

Jaz sem dobri pastir. Dobri pastir da svoje življenje za ovce. Tisti pa, ki je najemnik in ne pastir in ovce niso njegove, pusti ovce in zbeži, ko vidi, da prihaja volk, in volk jih pograbi in razkropi. Je pač najemnik in mu za ovce ni mar. Jaz sem dobri pastir in poznam svoje in moje poznajo m kakor Oče pozna mene in jaz poznam Očeta. Svoje življenje dam za ovce. Imam še druge ovce, ki niso iz tega hleva. Tudi tiste moram pripeljati in poslušale bodo moj glas in bo ena čreda, en pastir. Zato me Oče ljubi, ker dam svoje življenje, da ga spet prejmem. Nihče mi ga ne jemlje, ampak ga dajem sam od sebe. Oblast imam, da ga dam, in oblast imam, da ga spet prejmem. To naročilo sem prejel od svojega Očeta.«
(Jn 10, 11 – 18)

Z Jezusom zopet vrnimo nazaj pred trpljenjem. Danes beremo odlomek iz Evangelija po Janezu. On sam se imenuje Dobri Pastir. S tem razglasi svoje »odrešenjsko podjetje«. On je glavni, mi vsi od papeža do zadnjega vernega kristjana smo v Njegovi službi. Spomnim na prejšnjo nedeljo 'mi smo priče teh reči!' dejstvo pa je, da smo duhovniki, škofje do papeža v 'rednem delovnem razmerju'. Redovniki imajo posebno vlogo in nalogo, zopet kateheti svojo, karizmatiki svojo itd.

Danes se obračamo na našega 'šefa' torej Dobrega Pastirja za nove duhovnike in redovnike. Predvsem molimo, da bi tisti, ki jih kliče najprej slišali in potem pogumno odgovorili in brez prevelikega obotavljanja stopili v redno delovno razmerje. Evropa in severna Amerika čedalje bolj trpita zaradi pomanjkanja duhovnih poklicev. Sprašujemo se zakaj je do tega prišlo. Materialen odgovor je jasen – premalo otrok v družinah. 'Edinci pa nekako niso ravno pogosto uspešni'. Duhovni odgovor je nekoliko težje opredeliti. Gotovo je potrebno veliko milosti, da se spričo vse bolj pomehkuženega in pozunanjenega življenja izbranec zamisli in prisluhne klicu ter pogumno stopi za Gospodom.

Pustimo Modrovanje in raje stopimo skupaj ter redno molimo, da bi se vsaj nekaj ljudi podalo na pot duhovništva ali redovništva. Letos obhajamo častitljivo obletnico 800 let, kar se je tukaj za stalno naselil kaplan iz pražupnije Ribnica. Od takrat je v teh naših krajih že osem stoletij stalno navzoč duhovnik, ki je opravljal svojo učitelj-sko in povečevalno službo. Bil je zastopnik Dobrega Pastirja. Sedanje razmere matematično kažejo, da se ta dolga navzočnost lahko prekine s smrtjo sedanjega župnika. Tu bo moral občasno prihajati nekdo iz župnije, ki bo še imela srečo svojega duhovnika. Nikjer pa ne piše, da se to mora zgoditi. Molilo + molimo + molimo.

Spremembe v farni cerkvi I.

Kot lahko opazite, smo premaknili krstni kamen. Morda se sprašujete čemu. Ko so se pričele zidati cerkve, so pred cerkvijo postavljali krstilnice in sicer na desni strani vhoda gledano iz cerkve ven. Naša fontana spominja na emonsko krstilnico in ima mere tlorisa enake. Potem so bili krstni kamni postavljeni takoj pri vhodnih vratih na levi gledano v cerkev. Pri nas je bil krstilnik v kapeli nadangelov. Pred cerkvenimi vrati in pozneje za njimi je narekovala simbolika, da je sv. krst vstop v Cerkev. Prerok Ezekiel je imel videnje novega templja in voda je izvirala z desne strani izpod oltarja … (prim Ezk 47, 1 – 12). Ko pa je Jezus umrl na križu mu je vojak prebodel desno stran in pritekla je kri in voda. (prim Jn 19, 33 – 36).

Pokoncilska liturgična reforma je naročila, naj se zakramenti delijo med sv. mašo tudi sv. krst. (II. vatikanski koncil 1963 do 1965). Zato so krstilnice in krstni kamni izgubili svojo simbolično pričevalnost vstopa v cerkev. Zato novokrščence sprejmemo pred cerkvenimi vrati in tam opravimo del obreda med katerim je glavni del pokrižanje novokrščenca.

Tako so se počasi krstni kamni pričeli seliti v prezbiterij. Naš je dobil mesto na desni strani glavnega oltarja gledano proti oltarju, kar ni bilo čisto pravilno. Jezusa ne gledamo od zadaj, ampak je povsod obrnjen k nam. Tako je njegova desnica na naši levi. Ko smo namestili nove sedilje, je ostal nekako neopažen predvsem pa ne uporaben, zlasti v božični dobi zaradi jaslic.

Sedaj smo ga namestili v prazen mrtvi kot v ladji Ko bo še dodano mobilen podstavek, ga bomo lahko pripeljali v sredino in krstili med vernim ljudstvom nad kamnom, da ne bo treba duhovniku streči vode v pladenj. Na obodu kotanje je napis JOŽE JAZ TE KRSTIM V IMENU + OČETA + SINA + SVETEGA DUHA. Pri krstu se najprej izgovori ime krščenca. Gre za klic. Duhovnik podeljuje zakrament v imenu troedinega Boga. Bog skozi njegova usta najprej pokliče in nato še podeli zakrament. Tako postane krščenec Božji otrok in član Cerkve – izvoljenega Božjega ljudstva. Tu se zgodi novo rojstvo iz vode in Svetega Duha. O tem smo brali minule tedne, ko je Jezus pojasnjeval Nikodemu glede novega rojstva. (Za ime Jože sem se odločil, ker smo v letu in cerkvi sv. Jožefa pa tudi meni je tako ime).

Spodnji del nekako spominja na prazen Božji grob, vendar je na sredi kamen v podobi keliha. Apostol Pavel zagotavlja, da smo bili krščeni v Jezusovo smrt in vstali v novo življenje. Krst nas iz groba dviga k večnemu življenju…

Na vrhu omarice, kjer so spravljena sveta olja in potrebne reči za podeljevanje zakramenta je plastika Jezusovega krsta. Naj nas spominja na prvo cerkev v naši dolini, ki je bila posvečena Janezu Krstniku.

Bodimo hvaležni Bogu, svojim staršem in botrom, da smo bili pravočasno krščeni in tako vključeni v občestvo Cerkve in postali njeni bogati dediči…

Spored sv. maš in bogoslužja

P 19. 4. 19.00 Trg † starši Ane in Jože Pavlakovič
T 20. 4 19.00 Trg † rajni iz družine Stariha
S 21. 4. 19.00 Pr † Ana Kobe 30. dan
Č 22. 4. 7. 00 Trg † rajni duhovniki in redovnice
P 23. 4. 19.00 Dol Jurjevo na čast sv. Juriju za žive in rajne Dolane
S 24. 4. 19.00 Trg † Peter Barič 8. dan pogreba
N 25. 4. 10.00
11.30
Trg za farane in dobrotnike
Trg †Ana Kavšek 1. obl.
P 26. 4. 19.00 Pr † Vincenc Pešelj Jelenja vas
T 27 .4. 19.00 Trg za spravo in odpuščanje v domovini
S 28. 4. 19.00 Trg † rajni Konda in Lukanič Paka
Č 29. 4. 7.00 Trg za duhovne poklice
P 30. 4. 19.00 S L † za vse sorodnike in dobrotnike
S 1. 5. 10.00 Trg sv. Jožef Delavec na čast sv. Jožefu
N 2. 5. 10.00
11.30
Trg za farane in dobrotnike
Trg † Julijana Štaudohar Heljeva

23. 4. ob 19.00 – sv. Jurij žegnanje v Dolu

1. 5. ob 10.00 – sv. Jožef Delavec žegnanje Trg cerkev

Zopet se lahko pod določenimi pogoji udeležujemo svetih maš
Pogoj je resnično zelo restriktiven en vernik, ali družina na 30 kvadratnih metrov.  Če bi vzeli pogoj kubične metre, bi nas v naše velike cerkve lahko šlo veliko več. Žal se moramo držati tega pogoja, dokler se ne bo epidemija toliko polegla, da jih bodo lahko odpravili. Verouk še ni možen. Tudi za naše veljajo pogoji za vse enako mesta in podeželje, velike skupine in naše male. Sam sem se odločil da bomo pričeli po prvem maju. Upam, da bom 21. 4. še drugič cepljen. Pa tudi v naši šoli se bo videlo, kako stojijo zadeve.

6. in 7. maja bom pričel obiskovati ostarele in bolne:
Če se kdo boji, da bi se kljub vsem previdnostnim ukrepom le kaj hudega storilo, naj me pokliče na 031563517 da se dogovorimo za pozneje.
Lepo bi bilo, da me pokličete tudi tisti, ki Vas še nisem redno obiskoval. Meni je nekako nerodno priti v hišo nepovabljen in pričeti, da je že čas za prejem zakramentov. Tukaj ste tudi vsi verniki lepo naprošeni, da se s sosedi, ali s sorodniki pogovorite in priporočite obisk duhovnika.
Ko bo ta epidemija povsem pod nadzorom načrtujem obiskati prav vsako družino in posameznika za pogovor o 'vremenu', 'težavah' in predvsem, kot župnik in verniki, ali krajani.

V aprilu skrbijo za farno cerkev vaščani iz Deskove vasi.