800 let od prihoda stalnega kaplana

13, 6. – 11. navadna nedelja: Ezk 17, 22 – 24 / Ps 92 / 2 Kor 5, 6 – 10 / Mr 4, 26 – 34
20. 6. – 12. navadna nedelja: Job 38, 8. 8 – 11 / Ps 107 / 2 Kor 5, 14 – 17 / Mr 4, 35 – 41
27. 6. – 13. navadna nedelja: Mdr 1, 13-15. 2, 23–24 / Ps 20 / 2Kor 8.7.9.13 – 15 / Mr 5, 21 - 43

13. 6. – 11. nedelja med letom

In govoril je: »Z Božjim kraljestvom je kakor s človekom, ki vrže seme v zemljo. Spi in vstaja, ponoči in podnevi, seme pa klije in raste, da sam ne ve kako. Zemlja sama od sebe poraja najprej bilko, nato klas in končno žito v klasu. Ko pa sad dozori, hitro zamahne s srpom, kajti prišla je žetev.«
In govoril je: »Kako naj ponazorimo Božje kraljestvo in s kakšno priliko naj ga predstavimo? Takšno je kot gorčično zrno, ki je takrat, ko se vseje v zemljo, manjše od vseh semen na zemlji. Ko pa je vsejano, raste in postane večje od vseh zelišč in naredi velike veje, tako da morejo ptice neba gnezditi v njegovi senci.« V mnogih takih prilikah jim je govoril besedo, kakor so jo pač mogli poslušati. Brez prilike pa jim ni govoril; a svojim učencem je posebej vse razlagal.
(Mr 4, 26 – 34)

Današnji evangelij nas vabi k potrpežljivemu čakanju, da Božja beseda obrodi svoj sad. Jezus ponazori s posejanim semenom. Tudi še tako majhno seme lahko požene veliko zel. Kaj šele seme drevesa…Pomembno je posejati in spremljati, če prav ne poznamo principa kaljenja in rasti upamo, da bo končno nekaj obrodilo. Glede vere moramo biti še bolj potrpežljivi in dovzetni. Bog se lahko z nami tudi malo poigra. Zlasti s tistimi, ki so mu pripravljeni slediti v duhovnem poklicu.

Tak nenavaden pa svetal primer je bil sv. Anton Padovanski, ki danes goduje. Najprej je bil vitez uspešen na turnirjih in pri dekletih. Žal se je kmalu zalomilo, ko je nehote skoraj smrtno ranil svojega prijatelja. Molil in postil se je za ozdravljenje in nato odšel v samostan avguštincev. Prestopil je k frančiškanom, da bi se lahko kot mučenec žrtvoval in izkazal med muslimani. Gospod ga je vrnil v Evropo in sicer na jug Italije. Zardi nepoznavanja jezika in nerodnosti pri delu, so mu pravili brat neroda. Njegov čas je prišel ob nekem tekmovanju z dominikanci v pridiganju. Dominikanci so bili favoriti, zato so frančiškani 'žrtvovali' njega. Izkazalo se je, da jih brat neroda v vsem močno presega… Potem je postal največji pridigar in čudodelnik svojega časa. Kot priprošnjik je še danes marsikje brez konkurence…

20. 6. – 12. nedelja med letom

Ko se je tisti dan zvečerilo, jim je rekel: »Prepeljimo se na drugo stran!« Ko so odslovili množico, so ga vzeli v čoln, kakor je bil. Tudi drugi čolni so pluli z njim. Nastal je velik vihar in valovi so pljuskali v čoln, tako da je bil že poln vode. On pa je bil na krmi in je spal na blazini. Zbudili so ga in mu rekli: »Učitelj, ti ni mar, da smo izgubljeni?« In vstal je, zapretil vetru in rekel jezeru: »Utihni! Molči!« In veter se je polegel in nastala je globoka tišina. Njim pa je rekel: »Kaj ste strahopetni? Ali še nimate vere?«
Prevzel jih je velik strah in spraševali so se: »Kdo neki je ta, da sta mu pokorna celo veter in jezero?«
(Mr 4, 35 – 41)

Tu je šlo za preizkus vere apostolov. Rutinsko so se odpravili na nočno plovbo preko jezera. Ko Jezus utrujen zaspi, nastanejo težave, ki se nevarno stopnjujejo. Štirje apostoli so izkušeni ribiči, vendar niso kos nevarnosti. Končno morajo prebuditi Učitelja. V zadregi in strahu mu celo oponesejo: »Učitelj, ti ni mar, da smo izgubljeni?« On pa skoraj radovedno: »Kaj ste strahopetni? Ali še nimate vere?« …

Iz tega se lahko veliko naučimo. Učenci so morali priznati poraz. K sreči so imeli v čolnu Učitelja, ki je zadevo uredil v trenutku. Na misel mi prihaja nesreča Titanika. Ladja je veljala za nepotopljivi in potonila na prvi bahaški vožnji. Tudi tam je glavni kapitan spal…

Vrnimo se k evangeliju. Učence je rešil Jezus, ki so ga poklicali z imenom Učitelj. No kot učitelj, nam polaga na srce, naj ne bomo predrzni in naj zaupamo v Njegovo navzočnost. Veliko lahko tudi sami postorimo, z Njegovo pomočjo pa neprimerno več.

Pred nami so tri pomembne obletnice ena pa je za nami. 10. 6. smo praznovali 200 let naše osnovne šole. Res Bogu hvala za vse, kar nam je dobrega doprinesla. V četrtek bomo obhajal 800 let navzočnosti duhovnika med nami. Z njim je prišel tudi Učenik po zakramentih in navzočnosti v tabernaklju. Šele v večnosti bomo spoznali, kako veliko bogastvo je to za neko območje in prebivalce. Koliko ljudi je bilo krščeni v teh stoletjih in tako postalo dediči nebeškega kraljestva. Koliko je bilo obhajil, spovedi, porok, bolniških maziljenj, koliko redovnic, redovnikov in duhovnikov iz teh krajev in koliko tolažilnih besed ob pogrebih…? Kaj vse so duhovniki zlasti župniki tukaj pomagali in ustvarili, lahko samo malo slutimo… Glavno je, da je bil Učitelj buden med nami.

25. 6. obhajamo 30 let domovine. To so prav za prav že skoraj Kristusova leta. Bogu hvala za svobodno domovino. Veliko smo že naredili in doživeli, še več dela nas čaka. Verniki moramo delati tudi za duhovni napredek, ki bo zgladil razdvojenost in dvignil duha na višje ravni. Isti dan pa obhajamo tudi 40 let od pričetka prikazovanj v Međugorju. Veliko naših ljudi je bilo v tem milostnem kraju deležni tolažbe in spodbud. Prav naša župnija je še posebej bila povezana preko skupnosti Tav.

V vseh teh obdobjih je bil Učitelj z nami. Njegovi duhovniki so na poseben način narekovali tempo vse splošne izgradnje.

Moj sošolec iz bogoslovja misijonar Tone Kerin že 36 let deluje na Madagaskarju in vsakih nekaj let napreduje nekaj deset km v 'divjino', je pripovedoval o srečanju z ostarelim poglavarjem. Poglavar ga je ob sprejemu vprašal o dveh rečeh, če je duhovnik in če je katoličan. Ko je potrdil, mu je z veseljem dejal: »Vrata so ti odprta. Čakal sem te, ker vem, da katoliški duhovnik prinese v naše težke razmere vero in napredek – zdravstvo in šolo ter še veliko drugih ugodnosti. Pred 880 leti so bile razmere pri nas dokaj podobne.

Dragi verniki in ostali ljudje dobre volje stopimo skupaj ta teden in praznujmo na vso moč. Potrudimo se, da bodo tudi gostje začutili naše bogate verske in kulturne korenine. Imamo biti na kaj ponosni.

Še in še slavimo Gospoda!

Kako je bilo 25. 6. 1991?

Ob trideseti obletnici naše samostojne domovine se spominjamo tistih zanosnih dni. Vsi smo se veselili hkrati malo bali, kako se bo ve izteklo spričo povečane dejavnosti JLA. Čas je tekel in na sam dan 25. 5. Je g. France Vrbanec prišel skopati jamo za lipo osamosvojitve. Župnik je pripeljal lipo iz obronka gozda ter jo posadil. Ob 17 h smo jo blagoslovili. Navzoč je bi profesor g. Marko Kobe in g. Jure Kobe s strani krajevne skupnosti. Navzočih je bilo še nekaj žensk. Zvečer smo na Vidmu pripravili lep kres. Na kratko nas je nagovoril pokojni profesor g. Marko Kobe. Kmalu smo se razšli…

Drugi dan smo skupaj z g. župnikom J. Štamparjem nadaljevali delo na naši barki Mavrici. Okrog devetih me je poklicala ga Katica iz vrtca, da se je pričela vojna. Prinesli smo si radio in poslušali, kaj se dogaja…

16. februar je bil žalosten dan. Ponoči je zapadlo nekaj snega. Eden mlajših faranov je naredil samomor v vodnjaku. Gospodinja Pepca si je zlomila rebro in sneg je zlomil lipo. Verjetno jo je poletno sonce osmodilo, ker je bilo lubje nekako spokano in tam ga je krog in krog prevrtal črv. Ker je bila lipa javno blagoslovljena, je ni kazalo takoj zamenjati. Dva dni po zlomu se je zgodila prva nezaupnica osamosvojitveni vladi. To me je še bolj utrdilo, da počakamo, kaj se bo pokazalo. Spomladi je pognala dve vejici. Tako je počasi raslo in pred leti sem opazil, da ima dva enaka vrha. Tako je naša lipa osamosvojitve pokazala, kako se bi lahko v naši razdvojeni domovini rešili mnogi napihnjeni problemi. Imamo eno domovino, ene korenine, eno steblo in dva enakovredna vrha. Bistveno je, da se veje med seboj prepletajo in tvorijo lepo krošnjo. Tako bi morali delovati tudi državljani – skupaj reševati tekoče zadeve. Lipa se je uspešno obrasla, na nas je, da se potrudimo tudi mi.

Spored sv. maš in bogoslužja

P 14. 6. 20.00 Pr † Ana obl in Ivan Štefanc Predgrad 36
T 15. 6. 20.00 Trg na čast Božjemu usmiljenju
S 16. 6. 20.00 Zg † Štefanija obl. in Peter ter ostali Frice
Č 17. 6. 20.00 Trg † Družina Petrovčič Dečina
P 18. 6. 20.00 Rd † Marica in ostali Mihelič D. Rd.
S 19. 6. 20.00 Trg † Pavel in Anica Perše obl. Močile
N 20. 6. 10.00
11.30
Trg za farane in dobrotnike
Laze žegnanje na čast Božjemu usmiljenju
P 21. 6. 20.00 Pr † starši Majerle
T 22. 6. 20.00 Trg v zahvalo za domovino in blagoslov
S 23. 6. 20.00 Trg na čast sv. Jožefu in Janezu Krstniku v zahvalo
Č 24. 6. 16.00 V zahvalo za 800 let
P 25. 6. 19.00 Zg † Nežka Kobetič obl.
S 26. 6. 19.00 SL † starši Škof in Makše
N 27. 6. 10.00 Trg za farane in dobrotnike ter prvoobhajance

15. 6. ob 20.00 Laze Sveti Vid: Gre za zelo pomembnega svetnika. Lepo povabljeni k sv. maši za domovino, da bi mi in vodilni dobro uvideli, kaj nam je storiti za našo sedanjo in prihodnjo srečo.
21. 6. popoldan čiščenje farne cerkve in okolice. Za veliki jubilej je treba pripraviti cerkev in okolico od Grgeričeve meje, do kontejnerja za sveče. Zberimo se po kosilu od 14 h naprej, če kdo lažje dopoldne tudi prav.

24. 6. ob 16.00 – 800 let bivanja duhovnika v naši dolini:
Taka obletnica se obhaja samo enkrat na 100 let. Mi smo ti srečneži, ki to doživljamo. Potrudimo se in lepo pripravimo na veliki jubilej. Pripravimo okolico in svoje duše predvsem s sv. spovedjo.

25. 6. dan državnosti:
Kratko proslavo bomo imeli že dan prej, vendar se tudi na ta dan in se spomnimo naše domovine, ki so jo zaslepljeni politiki pripeljali n rob absurda. Molimo za zdravo kmečko pamet in odgovornost pa tudi samo kaj postorimo, da nam bo v domačem kraju in širše čim bolj ugodno.

24. do 26. tridnevnica pred prvim svetim obhajilom: verouk je le del priprave na prvo obhajilo. Zato opravimo tudi tridnevnico. Pričeli bomo zelo slovesno s škofom na čelu. Potem bomo poromali v Zagozdac k Mariji in končno v Spodnji Log kjer so bile krščene tri prvoobhajanke.

27. 6. ob 10.00 PRVO SVETO OBHAJILO.

V juniju skrbijo za farno cerkev Predgrad in Jelenja vas.