6. 3. – 1. postna nedelja: 5. Mz 267, 4 – 10 / PS 91 / Rim 10, 8 – 13 / Lk 4, 1 – 13
13. 3. – 2. postna nedelja: 1 Mz 15, 5 – 12. 17 – 18 / Ps 27 / Flp 3, 17 – 4, 1 / Lk 9, 28 – 36
19. 3. – Sveti Jožef: 2 Sam 7, 4 – 5. 12 – 14 / Ps 89 / Rim 4, 16 – 18. 22 / Lk 2, 41 – 51a
20. 3. – 3. postna nedelja: 2 Mz 3, 1 – 8. 13 – 15 / Ps 103 / 1 Kor 10, 1 – 6. 10 – 12 / Lk 13, 1 – 9

6. 3. – 1. postna nedelja

Jezus se je vrnil od Jordana poln Svetega Duha in Duh ga je vodil štirideset dni po puščavi, hudič pa ga je skušal. Tiste dni ni nič jedel, in ko so se končali, je postal lačen. Hudič mu je rekel: »Če si Božji Sin, reci temu kamnu, naj postane kruh.« Jezus mu je odgovoril: »Pisano je: Človek naj ne živi samo od kruha.« Nato ga je hudič povedel gor, mu v hipu pokazal vsa kraljestva sveta in mu rekel: »Tebi bom dal vso to oblast in njihovo slavo, kajti meni je izročena in jo dam, komur hočem. Če torej mene moliš, bo vsa tvoja.« Jezus mu je odgovoril: »Pisano je: Gospoda, svojega Boga, môli in njemu samemu služi!« Potem ga je hudič odvedel v Jeruzalem, ga postavil vrh templja in mu rekel: »Če si Božji Sin, se vrzi od tukaj dol; kajti pisano je: Svojim angelom bo zate zapovedoval, da te obvarujejo in: Na rokah te bodo nosili, da z nogo ne zadeneš ob kamen.« Jezus mu je odgovoril: »Rečeno je: Ne preizkušaj Gospoda, svojega Boga!« Ko je hudič končal z vsemi skušnjavami, se je umaknil od njega do primernega časa.
(Lk 4,1 – 139)

Na prvo postno nedeljo vedno beremo poročilo kako je hudič skušal Jezusa in ga že na pričetku skušal odvrniti od poslanstva – našega odrešenja. Poskusil je na več načinov na področjih, kjer navadni ljudje običajno popustimo. Jezus se je resno postil in veliko molil, zato je bil ves skušnjavčev trud zaman. Odlomek bi moral biti zaresnim kristjanom dobro znan. Tu imamo model, kako se naj spopadamo s skušnja¬vo že v začetku. S hudičem se ne pogaja niti ne dogovarja, ampak ga je treba takoj zavrniti ter ostale poskuse ignorirati. Žal nam ne uspeva tako gladko, kot je šlo Jezusu. Po pregovoru 'vaja dela mojstra' nam je vsako leto dodeljen 40 dnevni postni čas. To je trening v odločnosti, ko se zavestno odpovemo nekaterim ugodnosti pa tudi slabim navadam in grdim razvadam. Dobra hrana nas lahko stane zdravja, navada, nas pomehkuži, razvada lahko nevarno zasvoji. Sedaj je primeren čas, da vse skupaj čim bolj omejimo in spravimo v bolj zdrave tirnice. Zlasti opravimo dobro postno spoved.

13. 3. – 2. postna nedelja

Nekako osem dni po teh besedah je vzel s seboj Petra, Janeza in Jakoba in šel na goro molit. Medtem ko je molil, se je videz njegovega obličja spremenil in njegova oblačila so belo sijala. In glej, dva moža sta se pogovarjala z njim; bila sta Mojzes in Elija. Prikazala sta se v veličastvu in govorila o njegovem izhodu, ki ga bo dopolnil v Jeruzalemu. Petra in ona dva, ki sta bila z njim, pa je premagal spanec. Ko so se zdramili, so videli njegovo veličastvo in ona dva moža, ki sta stala ob njem. In ko sta odhajala od njega, je Peter rekel Jezusu: »Učenik, dobro je, da smo tukaj. Postavimo tri šotore: tebi enega, Mojzesu enega in Eliju enega.« Ni namreč vedel, kaj govori. Medtem ko je to govoril, pa se je naredil oblak in jih obsenčil, in ko so šli v oblak, jih je obšla groza. Iz oblaka se je zaslišal glas: »Ta je moj Sin, moj Izvoljenec, njega poslušajte!« In ko se je ta glas zaslišal, je bil Jezus sam. Oni pa so molčali in tiste dni niso nikomur povedali, kaj so videli.
(Lk 9, 28 – 36)

Na prvo postno nedeljo smo Jezusa spremljali v puščavi in se učili zavračati ter zmagovati skušnjave, danes nas je popeljal na goro spremenitve. Tako preko besedila lahko opazujemo, kako se je Jezus zaupal trem izbranim apostolom in posvetoval z dvema predstavnikoma stare zaveze z Mojzesom in Elijem. Jezus se je pokazal v vsem svojem sijaju in dostojanstvu v elitni družbi dveh stebrov stare zaveze. Pogovor je bil resen in odločilen. Žal so ga izbrani predstavniki dvanajsterih predremali, da ni zapisano nič konkretnega samo tema o trpljenju, ki ga čaka v Jeruzalemu. Končno nam Oče položi na srce: »Ta je moj Sin, moj Izvoljenec, njega poslušajte!« To velja za vse nas in vse čase.

Če se spet malo spomnimo prejšnje nedelje, lahko ugotovimo, da so Jezusovi ugovori skušnjavcu vedno aktualni in nam lahko dejavno pomagajo v vsaki veliki stiski. Oče ne meri samo na del Jezusovega učenja, ampak na vse njegove izreke, končno na vse Sveto pismo, ki ga najbolj konkretno razlaga in nam podaja cerkveno učiteljstvo v naši rimokatoliški Cerkvi. Dogodek je bil nekaj tako izjemnega, da o tem niso govorili. Matej je zapisal, da jim je molk o tem naročil sam Jezus. Od binkošti naprej pa so govorili in še je dobro, da o tem tudi mi redno govorimo in se pogovarjamo. Po vstajenju sicer ne bomo enaki Jezusu, ampak onima dvema, ki sta se ob Jezusu prikazala, torej Mojzesu in Eliju.

Tako Mojzes, kot Elija sta imela težko poslanstvo. Prvi je moral izposlovati in izvesti osvoboditev iz egiptovske sužnjosti, kjer so nad Izraelci že izvajali genocid. Elija pa se je boril z Ahabom, ki je bil pod prevelikim vplivom poganske Jezabele.

Oba očaka nam lahko pomagata v boju s svojimi skušnjavami. Niti malo jima ni bilo ne udobno ne lahko pa sta le zdržala. Njuna odlika je bila brezkompro¬mi-snost. Čeprav ju je bilo večkrat strah, sta vedno ubogala Božje ukaze ter odlično opravila svoje naloge. Sedaj smo na vrsti mi. Ne bojmo se slediti njegovemu klicu.

Ukrajino je doletela največja nesreča – vojna, kaj naj storimo?

Papež nas je takoj povabil, naj redno molimo in molitev podpiramo s postom. Prvi del tega bomo opravili danes na pepelnico, ko to pišem. Ker se nasilje stopnjuje, se ne zadovoljimo samo s tem enkratnem dejanjem, ki se bo vršilo po vsem krščanskem svetu, ampak se redno pridružujmo vsem tistim znanim in neznanim vernikom ter ljudem dobre volje ki vsak dan naredijo kaj plemenitega za uboge nedolžne žrtve nerazumne tiranije. Prej so nam bile vojne nekako oddaljene, sedaj lahko gledamo prenose v živo, kako se bojujejo na življenje in smrt. Največje žrtve so vedno vojaki in njihovi domači. Velika večina si ne želi vojne ne ubijanja. Vojne zakuha napačna politika in napuh tiranov ter njihova strast po obvladanju in vladanju. Za nadaljevanje nasilja pa je kriv lažni ponos in strahopetni pogum, ki utiša usmiljeno srce.

Toplo priporočam, da posvetimo skrbi za mir ves postni čas. Vsak dan lahko vsaj nekaj molimo tudi v ta namen in kaj podarimo. Če bo potrebno, bomo sprejeli tudi kaj beguncev in zanje poskrbeli. Vse to naj nas plemeniti, da bi znali graditi mir doma in okoli sebe.

Slovenska karitas nas tudi letos vabi, da bi se 40 dni odpovedali alkoholu

Slovenska karitas nas tudi letos vabi, da bi se 40 dni odpovedali alkoholu. Gre za solidarnost s tistimi družinami, ki imajo koga zasvojenega z alkoholom, ali čem podobnim. Alkoholiki so z večine po srcu dobri prav za prav 'dobričine', toda ko jih zadeva omami, zgubijo občutek za realnost. Zato so nevarni v prometu in na delu sebi in okolici. V družini zavladajo napetosti tudi nasilje, ki prizadene vse člane in okolico.

Toplo priporočam vsem ne glede na stopnjo načetosti, da povabilo sprejmemo kot izziv in naredimo nekaj za sebe in za tiste, ki jim je družinska idilika že dolgo samo oddaljen lep spomin. Jezus nekje pravi: 'Kdor stoji, naj pazi, da ne pade!' Preventiva!

Križev pot

V postnem času premišljujemo in molimo Jezusovo pot s križem od Pilata do vstajenja. Pri nas to opravljamo ob petkih pred sv. mašo in ob nedeljah po tri postaje po sv maši. Letos bomo za končanje vojne ob nedeljah dodali še Marijine litanije.

Pohvale vredno zlasti pa koristno je, če se ob nedeljah odpravimo na skupni križev pot po naši domovini, ali po naši župniji. naša Kalvarija je nekako opustela. Morda jo uspemo še letos prekriti, prav gotovo pa jo je treba očistiti. Namenjena pa je za molitev. Morda bi le 'tvegali in se kakšno nedeljo ali petek skupaj odpravili po njej'. Predlagam in vabim, Da se na II. postno 13. 3. ob 15 h dobimo pri Antonu. Na III. postno 20. 3. ob 15 h v Rogu, IV. Postno 27. 3. ob 15 h na Žežlju in 3. 4. V. postno v Jakovinih. Nasilje v Ukrajini se stopnjuje, kar je jasen znak, da knez zla misli zelo resno uničiti vse, kar je dobrega. Jezus pravi, da se ga lahko premaga samo z molitvijo in postom.

Zavedajmo se, da vsaka naša dobre misel, beseda, molitev ali dobro delo namenjeno bližnjemu v stiski, najprej koristi nam samim in potem tistimi, ki mu je namenjeno. Hkrati pa veča svetovno duhovno moč v premagovanju hudega.

Spored sv. maš in bogoslužja

P 7. 3. 18.00 Pr † Anica in Ivan Štefanc obl. Predgrad 36
T 8. 3. 18.00 Trg v zahvalo Materi Božji Močile
S 9. 3. 18.00 Trg † Marica Mukavec obl. Patrova
Č 10. 3. 17.00 Trg † Jožef Mihelič n. S. Š
P 11. 3. 18.00 Rd † Stanko Grenc n. Luka in Larisa
S 12. 3. 16.00 Trg češčenje † Tončka Antič 1. obl. Deskova vas
N 13. 3. 10.00 Trg za farane in dobrotnike
P 14. 3. 18.00 Pr † rajni iz družine Majerle - Andrejevi
T 15. 3 18.00 Trg † Stanislav Starc 4. obl.
S 16. 3. 18.00 Trg † Jože in Kristina Kuk
Č 17. 3. 18.00 Zg † Pavel Frice n. sestrična namesto sveč
P 18. 3. 18.00 Rd † Stanko in ostali Grenc n A + D
S 19. 3. 10.00 Trg sv. Jožef žegnanje na čast sv. Jožefu za mir in bl.
N 20. 3. 10.00 Trg za farane in blagoslov družin

12. 3. dan celodnevnega češčenja: Sobota pred 19. 3. je za našo župnijo dan češčenja sv. Rešnjega Telesa in Krvi. Zaradi premajhnega obiska prejšnjih let smo skrčili na dve uri. Tako bomo  tudi letos pričeli 12. 3. ob 14.00. ob 15.00 bo križev pot in potem ob 16.00 slovesen sklep. Upajmo, da pride tudi nekaj dekanijskih duhovnikov. Čas je zelo resen  zaradi vojne, epidemije in priprave na veliko noč. Vse troje in vse ostale nakopičene težave nas silijo na kolena  pred usmiljenega in vsemogočnega Boga, da se mu potožimo, priporočimo in predvsem zahvalimo za vse, kar nam nudi. Ta dan je namenjen predvsem za zahvalo in pohvalo. Torej pridite molimo

19. 3. ob 10.00 – Sveti Jožef farno žegnanje: Slovesna sv. maša bo v kapeli. Po maši bomo skupaj poromali v cerkev in tam izmolili litanije sv. Jožefa. In še kaj dodali. Za farno cerkev nastajajo unikatne klopi ki bodo tudi nekaj stale, torej je ofer na žegnanje samoumeven: Hvala v naprej!

Epidemija se počasi umirja: Hvala Bogu, da smo dočakali sproščanje preventivnih ukrepov, ki so nas omejevali pri sproščeni in redni udeležbi pri nedeljski sv. maši. Sedaj so obvezne samo še maske in primerna razdalja. Dolgo je trajalo, da smo se lahko nekako navadili biti ob nedeljah doma. Sedaj zopet lahko pridemo k skupni nedeljski in praznični sv. maši. S hvaležnostjo izkoristimo  vse kar nam ponuja usmiljeni Bog.

Verouk po zimskih počitnicah tudi za prvi razred ob petkih od 14, 30 do 15, 00, 2 + 3 razred 15,00 do 15.30, 4., 5. in 6. 15.30 do 16.00, birmanci 16.00 do 16.30.

V marcu skrbijo za urejenost kapele in župnišča Predgrad in Jelenja vas.