Oznanila št. 9, leto L

14. 4. – 3. velikonočna nedelja: Apd 3, 13 – 15 / Ps 4 / 1 Jn 2, 1 – 5 a / Jn 21, 35 – 48
21. 4 .- 4. velikonočna nedelja – dobrega Pastirja: Apd 4, 8 – 12 / Ps 118 / 1 Jn 3, 1 – 2 / Jn 10, 11 – 18
28. 4. – 5 nedelja . velikonočna: Apd 9, 26 – 36 / Pa 22 / 1 Jn 3, 18 – 24 / Jn 15, 1 – 8

14. 4. – 3. velikonočna nedelja

Ko so se oni pogovarjali o tem, je sam stopil mednje in jim rekel: »Mir vam bodi!« Vznemirili so se in obšel jih je strah. Mislili so, da vidijo duha. Dejal jim je: »Kaj ste preplašeni in zakaj se vam v srcu oglašajo dvomi? Poglejte moje roke in moje noge, da sem jaz sam. Potipljite me in poglejte, kajti duh nima mesa in kosti, kakor vidite, da jih imam jaz.« Ko je to rekel, jim je pokazal roke in noge. Ker pa od veselja še niso verjeli in so se čudili, jim je rekel: »Imate tukaj kakšno jed?« Ponudili so mu kos pečene ribe. Vzel jo je in jo vpričo njih pojedel. Nato jim je rekel: »To so besede, ki sem vam jih povedal, ko sem bil še pri vas: Mora se izpolniti vse, kar je pisano o meni v Mojzesovi postavi, prerokih in psalmih.« Tedaj jim je odprl um, da so doumeli Pisma. Rekel jim je: »Tako je pisano: Mesija bo trpel in tretji dan vstal od mrtvih, in v njegovem imenu se bo oznanilo vsem narodom spreobrnjenje v odpuščanje grehov, s čimer bodo začeli v Jeruzalemu«. Vi ste priče teh reči.

V poročanje o vstajenju in velikonočno praznovanje se vmeša še evangelist Luka, ki pomaga razbliniti nejasnosti med učenci, v resnici pomaga nam sprejeti dejstvo, da je Jezus v resnici vstal z dušo in telesom. Seveda je Jezusovo telo poveličano, da je lahko vidno, ali nevidno. Ker apostoli nekako niso mogli sprejeti te novosti, jih prosi naj ga otipajo in naj mu dajo kaj pojesti. Ko poje kos pečene ribe, jim je še enkrat položil na srce, da se je tako moralo zgoditi z njim, ker je to napovedovala stara zaveza in so opozarjali preroki in psalmi ter pisma. Torej je zaključek Jezusove zgodbe bil načrtovan in ne polomija. Jezus je tudi onima na poti v Emavs vse to pojasnjeval in zatrdil, 'ali ni bilo potrebno, da je Mesija to pretrpel in šel na ta način v svojo slavo.'

Naša naloga in priložnost je, da se s tem vedno znova seznanimo in to živimo ter tako tudi mi pričujemo, da jezus živi in deluje med nami in po nas.

21. 4. – 4. velikonočna nedelja – molitveni dan za duhovne poklice

Jaz sem dobri pastir. Dobri pastir da svoje življenje za ovce. Tisti pa, ki je najemnik in ne pastir in ovce niso njegove, pusti ovce in zbeži, ko vidi, da prihaja volk, in volk jih pograbi in razkropi. Je pač najemnik in mu za ovce ni mar. Jaz sem dobri pastir in poznam svoje in moje poznajo mene, kakor Oče pozna mene in jaz poznam Očeta. Svoje življenje dam za ovce. Imam še druge ovce, ki niso iz tega hleva. Tudi tiste moram pripeljati in poslušale bodo moj glas in bo ena čreda, en pastir. Zato me Oče ljubi, ker dam svoje življenje, da ga spet prejmem. Nihče mi ga ne jemlje, ampak ga dajem sam od sebe. Oblast imam, da ga dam, in oblast imam, da ga spet prejmem. To naročilo sem prejel od svojega Očeta.«

Jezus zatrdi, da je Dobri Pastir. Iz tega izhaja navodilo za ravnanje vsem duhovnikom, redovnikom in misijonarjem ter njihovim pomočnikom laikom na vsem področju oznanjevanja.

Duhovni poklic se razlikuje od vseh drugih potem, da se odpovemo svoji osebni sreči in koristi ter na prvo mesto postavimo Božje kraljestvo in njegove danosti. Zato pred nastopom službe obljubimo pokorščino škofu, ali redovnemu predstojniku. Službo sprejmemo brez pogojno in ne glede na okoliščine. Mi samski pač službo sprejmemo dosmrtno. Seveda predstojniki skrbijo, da nas postavijo na primerno delovno mesto, ki nam najbolj ustreza in nalogo, ki jo še zmoremo. Laiki pa se lahko vključijo v to službo po svojim močeh in zmožnosti. Ker imajo svojo družino, je njihova prvenstvena skrb za družino. Zato je to njihovo delovanje lahko omejeno tudi za določen čas.

Danes gre predvsem za službeno duhovništvo. Zato se posvetimo tej temi.

Kot bogoslovec in mlad duhovnik sem o tem veliko govoril in pričeval o svojem primeru, ker sem pač ob odločitvi 'veliko tvegal' in povsem zasukal svojo življenjsko zgodbo. Sedaj po 39 letnem služenju, imam vse manj za povedati. Gre za božje povabilo in brezpogojen odgovor. Ko sem se odpovedal svoji obrtni dejavnosti, je bilo nekaj 'romantike', a me je kmalu mizarstvo pričakalo za prvim ovinkom in me nikakor ne spusti tudi na star dan. Prav za to sem Bogu iz srca hvaležen, da mi še sedaj pusti kaj postoriti tudi z rokami.

V Evropi imamo zadnje čase veliko raznih problemov, ker so se že zdavnaj 'napredne sile' odločile, da bi imeli čim manj otrok. Zato se je stara celina zelo postarala, da nam primanjkuje delavcev na vseh področjih tako tudi na duhovnem. Bog seveda vedno kliče, vendar klica nekateri ne slišijo, drugi se bojijo, zopet drugi imajo svoje obveznosti in načrte. Če je nekje veliko število mladih se le kdo 'okorajži', če je pa malo, kot pri nas v Evropi je teh tudi primerno malo. Ko je še drugače vse zrelativizirano, je še toliko težje najti 'junaka'.

Zato je današnji dan tako pomemben, da se res zavzamemo in molimo, naj Gospod pokliče tudi koga izmed nas v naši dekaniji, ali celo v naši župniji. Po drugi strani pa tudi sami ustvarjajmo primerno okolje, ki bo razumelo da je župnija pomembna organizacija v lokalni skupnosti. Ne gre samo za nujni servis, ki bi ga radi spravili samo na krst in cerkveni pogreb. Župnija ima veliko bolj pomembno nalogo, da kliče na vse nas in na naš kraj blagoslov in ugodne razmere za normalno delovanje. V bistvu pa predvsem na duhovnem področju.

Duhovnik je predvsem oznanjevalec, molivec, svetovalec, tolažnik, delivec zakramentov in skrbnik, da delo Karitas dosega vse potrebne. V 'prostem času' lahko še kaj postori tudi z rokami, da ni treba za vsako malenkost nekoga plačevati, ali prositi, da polek svojega domačega dela še vedno dela za župnijo.

Skratka. Jezus pravi, da pastir da svoje življenje za svoje ovce in še gleda na ostale, ki še niso povsem združene z osnovno čredo. Vse to na zunaj morda izgleda precej naporno in komplicirano. V resnici pa je tudi ta poklic prirejen naši človeški naravi in pojavi. Hkrati pa imamo vedno pri roki Božjo pomoč in asistenco. Ob vstajenju je Jezus prestrašene apostole pozdravil z: »Mir vam bodi, prejmite Svetega Duha…« Potrebno je zaupanje in odločitev, da greš za Gospodom ne glede na okoliščine. Jaz sem imel zelo komplicirano stanje in ne rešenih kar nekaj konkretnih zadev. Kljub temu sem ob dopolnitvi časa odšel iz javnega življenja v Božjem imenu. Vse se je počasi uredilo in izteklo v pravo smer. Bog bodi še in še zahvaljen za vse dobro!

Če kdo sliši Njegov glas, naj pogumno odgovori. Naj si vzame čas za premislek in pogovor ter nadaljuje v smeri, kamor ga vabi Gospod. Z Božjo pomočjo se da narediti neverjetne stvari celo postati duhovnik, redovnik, misijonar … Dobri Pastir, pokliči tudi koga izmed nas!

Dela na strehi sv. Vida so se pričela 9. 4., kdaj bodo zaključena?

Ko smo postavili oder in prišli do strehe od blizu, smo se prepričali, da je delo res potrebno. Lesena kritina ni kos sedanjim vremenskim razmeram. Potrebna je bolj odporna na vremenske razmere in onesnažene padavine.

Čim več del skušamo opraviti sami, vendar bo treba tudi nekaj pomoči in denarja za novo kritino – bobrovec, žlebe in pleskanje zvonika. G. Marko Marentič iz Kanade je nekaj nabral in nam izročil v upanju, da se bo še kdo okorajžil. Vsak večji dar je dobrodošel pa tudi dar 'uboge vdove' je vedno blagoslovljen. Ko bomo prosili za pomoč za razmestitev opeke po strehi, upamo na nekaj pridnih rok pa tudi za nekaj hladilne tekočine in kaj konkretnega za pod zob, bomo hvaležno sprejeli.

Žegnanje bo 15. 6. ob 10.00, ker imamo popoldne 1. poroko po dolgem času. V nedeljo 16. 6. pa Antonovo žegnanje na Kovači vasi.

Spored bogoslužja in mašni nameni

Teden molitve za duhovne poklice:
Pred nedeljo Dobrega Pastirja se ves katoliški svet poziva, da molimo za svetost duhovnikov, za vztrajnost bogoslovcev na začeti poti. Predvsem pa za nove duhovniške, redovniške in misijonske poklice. To so resne zadeve in za vsakega vernika obvezne, da po svojih najboljših močeh prispeva tisto, kar lahko. Družine naj se o tem pogovarjajo, šolarji naj poizvedujejo, delavci naj darujejo napore tudi v tej smeri, bolni in ostareli naj darujejo trpljenje in si dolge nočne ure krajšajo z predano molitvijo in del trpljenja. Jezus sam pravi: »Prosite gospoda žetve, naj pošlje delavcev tudi na naša polja«.

14. 4. ob 10.00 so se predstavili birmancev naše župnije:
25. maj se lepo približuje, zato je bil čas za predstavitev naših kandidatov za prejem potrditve in dar Svetega Boga.
Ker gre za nekaj zelo velikega, se ne spodobi godrnjati ne jamrati, ampak z veseljem povabiti na praznovanje. Da bo to toliko lepše, vabimo vse k sodelovanju. Pridite na predstavitev, da boste od blizu spoznali te naše junake in njihove družine ter jih še bolj podprli z molitvijo, zglednim življenjem in pripravo na srečanje z našim škofom ordinarijem. To bo njegov prvi prihod z nalogo, da nam oznani Evangelij in potrdi v veri 6 naših kandidatov. Ni jih veliko so pa zato toliko bolj dragoceni in edinstveni. Upam, da pridejo tudi botri in botrice. Tudi njih spodbujajmo, da vsi skupaj doživimo lep in veličasten dan svete birme. Tudi naš škof msgr. dr. Andrej se še uvaja v službo, naj spozna naš kraj v lepi luči.

V aprilu skrbijo za urejenost cerkve, kapel in župnišča Radenci.