Stari trg ob Kolpi | Župnija Stari trg ob Kolpi

29. 11. – 1. adventna nedelja: Jer 33, 14 – 16 / Ps 25 / 1 Tes 3, 12 – 13 / Lk 21, 25 – 36
6. 12. – 2. adventna nedelja: Bar 5, 1 – 9 / Ps 126 / Flp 1, 4 – 11 / Lk 3, 1 – 6
13. 12. – 3. adventna nedelja Sof 3, 13 – 18a / Ps Iz 12, 2-6 / Flp 4, 4 – 7 / Lk 3, 10 – 18

29.11. – 1. adventna – nedelja Karitas

»Znamenja bodo na soncu, luni in zvezdah. Na zemlji bo stiska med narodi, v zmedi zaradi bučanja morja in valov. Ljudje bodo hirali od strahu in pričakovanja tega, kar pride nad ves svet, kajti nebeške sile se bodo majale. In tedaj bodo videli Sina človekovega priti na oblaku z močjo in veliko slavo. Ko se bo to začelo dogajati, se vzravnajte in vzdignite glave, kajti vaša odkupitev se približuje.«
Nauk smokvinega drevesa
»Varujte se, da vam srca ne bodo obtežena z razuzdanostjo, pijanostjo in življenjskimi skrbmi in da vas tisti dan ne ujame nenadoma kakor zanka. Prišel bo namreč nad obličje vse zemlje. Zato bedite in vsak čas molíte, da bi zmogli ubežati vsemu temu, kar se bo zgodilo, in stopiti pred Sina človekovega.«(Lk 21, 25-28.34-36).

Na prvo adventno nedeljo beremo resno napoved, kaj se bo ob koncu sveta res zgodilo. Temu se nihče ne more izogniti, če še tako zanika vero in vse v zvezi z njo. Cerkev nas s tem pošteno in odkrito obvešča. Kot danes beremo, je sam Jezus to napovedal. Na nas je, da mu prisluhnemo in uberemo pot za njim, ker je od vseh alternativnih ponudb najbolj varna.

Jezus nam ob novem pričetku jasno pove, kako naj hodimo za njim, da ob smrti gotovo pridemo po najkrajši poti na njegovo desnico torej v nebesa.

Verjetno se komu vsiljuje vprašanje – kakšen smisel ima vse to ponavljanje? Saj smo vedno enaki, pošteno povedano, raje gre na slabše kot na bolje. To je žal res. Kljub temu pa moramo biti optimisti. Poglejmo nazaj. Pred tremi leti smo pričeli s 1. adventno nedeljo leto C. Na vrsto je prišel Evangelij, ki ga je zapisal sv. Luka. Ali res ni bilo prav nobenega napredka? Trdno sem prepričan, da smo v treh letih le naredili kar nekaj dobrih odločitev in korakov v pravo smer. Žal so mnogi tudi zabredli, kljub temu se ravno zaradi njih splača ponovno pričenjati.

Lepo povabljeni na to novo pot. Na njej nas bo spremljal Lukov vidik, ki nam odpira neskončno Božje usmiljenje, ki je razlog za pristno veselje v Bogu.

6. 12. -2. adventna- SVETI MIKLAVŽ

V petnajstem letu vladanja cesarja Tiberija, ko je bil Poncij Pilat upravitelj Judeje in Herod četrtni oblastnik Galileje, njegov brat Filip pa četrtni oblastnik Itureje in Trahonítide ter Lizanija četrtni oblastnik Abilene in ko sta bila vélika duhovnika Hana in Kajfa, se je v puščavi zgodila Božja beseda Janezu, Zaharijevemu sinu. Prehodil je vso jordansko pokrajino in oznanjal krst spreobrnjenja v odpuščanje grehov, kakor je pisano v knjigi besed preroka Izaija:
Glas vpijočega v puščavi: Pripravite Gospodovo pot, zravnajte njegove steze! Vsaka dolina naj se napolni in vsaka gora in hrib naj se zniža. Kar je krivo, naj bo ravno in razkopana pota naj bodo gladka. In vse meso bo videlo Božje odrešenje. (Lk 3, 1 – 6).

Pridiga Janeza Krstnika se prične z navajanjem Izaijeve prerokbe. Kako je Izaija v Babilonu zaklical pregnancem, da je napočil čas osvoboditve. Ravno tako je Janez K. klical svojim sodobnikom, da je med njimi dolgo pričakovani Mesija – Odrešenik.

Danes pa nam kliče isti adventni pridigar, naj se v letu misijona, duhovništva in evharistije tudi mi potrudimo in zravnamo vsaj kakšno dolino, ali odstranimo kakšen kup navlake – predsodkov, ki nam zakrivajo bolj jasen pogled v prihodnost, ki je v božjih očeh vedno polna zaupanja in vsega dobrega.

In kaj naj bi to bilo?

Misijon – redno prisluhnimo domačemu župniku, ki nas opozarja na nevarnosti pa tudi odkriva priložnosti. Ko pa le pride še kdo od drugod, ne ostanimo doma z izgovorom, da smo prestari, prezebli in preveč bolni. Ampak pridimo zraven.

Duhovništvo – toliko kritik slišimo na račun Cerkve in njenih vidnih predstavnikov, nočemo pa povezati kritike z dnevnimi aferami in katastrofalnih razmer, ki so spravili ob kruh stomilijonske možice. Za te razmere ni skoraj nič kriva Cerkev, ampak v večini tisti, ki Cerkev tako redno blatijo… Duhovniki so nam življenjskega pomena…

Evharistija – kruh za življenje. Brez sv. maše verska skupnost ne zdrži dolgo. Ravno tako vernik brez velike škode ne zdrži dolgo brez obhajila in drugih potrebnih zakramentov.

To so dejstva in, kolikor jih ne upoštevamo, toliko je pred nami dolin oziroma gričev predsodkov, ki jih do božiča čim bolj zmanjšajmo in zgladimo pot Odrešeniku.

Misijonska stran: Kako poteka naš misijon?

V adventu je misijonsko težišče na dobrodelnosti in Karitas, da bi poživeli svojo dobrodelnost. Člani naše skupnosti bodo obiskali vse župnije v dekaniji Črnomelj in jim predstavili za kaj v resnici gre. V naši župniji se veda ne rabimo iti pridigat me nedeljsko sv. mašo, ker nas imate vedno pred seboj in med seboj. Za nas bo 27. 12. na praznik sv. Družine, ko bo Gregor dobil blagoslov ob zaključku programa.

Kako pa je bilo na oratoriju?

Mislim, da so se otroci dobro imeli in vsaj nekaj lepega doživeli. Ravno tako upam, da bomo oratorij v celoti izvedli naslednje leto. Tudi animatorji so spotoma malo bližje spoznali našo skupnost Tav, da bodo lahko v Kocevju še komu pokazali pot do nas. Žal nekateri starši niso pripravljeni skoraj nic storiti za rast svojih otrok v veri.

Duhovna misel na radiu Ognjišče 21. 11.

Upam, da ne bo odveč, če ta tekst objavim tudi v našem farnem listu.

Ko se nam po telefonu, ali na vrati pojavi odvisnik z obupanim spremljevalcem, se prične iskanje, kako iz skrajne stiske v katero te pogrezne zasvojenost, priplezati nazaj v normalno življenje.

V zasvojencu je treba zbuditi vsaj iskrico ver, za možnost ozdravljenja. Spremljevalcu, največkrat so to starši pa je treba vliti zaupanje, da se bomo res potrudili za otroka.

Terapija poteka po dokaj ustaljenem redu, kjer se prepletajo, delo, pogovor, molitev, šport, kultura… Vse našteto se lepo sliši in ne kaže kake posebnosti. Za preobrazbo od popolne brezbrižnosti in neodgovornosti v odgovorno in samostojno osebnost pa je trda križeva pot, ki jo zmorejo do konca prehoditi le tisti, ki so pripravljeni vsako jutro z rožnim vencem poklekniti pred Najsvetejše in večkrat na dan pod Križanega ter ponižno prosit za moč, da bi nadaljevali pot.

Ravno tako toplo priporočamo domačim naj redno spremljati svoje otroke tako materialno kakor duhovno. Hkrati se morajo udeleževati mesečnih srečanj, da se skupaj bogatimo in usmerjamo svoje nadaljnjo delo. Poudarjam, da ni dovolj samo deklarativna vera, ki jo običajno ima vsak človek tudi tisti, ki se ima za brezverca. Za izhod iz hudičevih krempljev, kar zasvojenost v bistvu je, je potrebna resnično trdna osebna vera, ki se je najhitreje nauči in pridobi na kolenih pred tabernakljem.

Bivanje v skupnosti vsakogar močno spreminja in okrepi tako telesno kot psihično. Bistvena pa je duhovna rast. Dokler te ni, ni pravega napredka.

Zasvojenost vse prisili v laž in opravičevanje, ter obljubljanje nemogočega.

Zato je soočenje z resnico eden od bistvenih temeljev. Le odkrito in popolno priznanje svoje zablode ter neštetih grehov omogoča odpuščanje in vrne ranjenega človeka nazaj v področje milosti.

Tu se zdravljenje res lahko prične.

Pristno zakramentalno življenje odpira vrata edinemu Zdravniku našemu Gospodu Jezusu, ki nas vabi in bodri, da mu sledimo vsak s svojim križem.

Še nekaj. Jezus pravi, da nihče ne more k njemu, če ga Oče ne pritegne. Da bi ga pritegnil pa je zopet potrebna velika mera milosti, ki se ne da zaslužiti, še manj pa kupiti, ampak jo je treba izmoli.

Dragi člani in prostovoljci naših Karitas! Lepo povabljeni k sodelovanju pri tako potrebnem delu za temeljito ozdravljenje naših močno ranjenih neštetih družin. Kakor smo vedno veseli vsakega še tako majhnega daru 'uboge vdove', nam je še bolj potrebna Vaša redna molitev ter vsaka še tako skrita žrtvica. Hvala vsem!

Resnično lepo povabljeni k sodelovanju.

Le eno je potrebno!

Spored sv. maš in bogoslužja

Razstava »BOJ PROTI VERI IN CERKVI«
V Črnomlju pastoralni center ob župnišču Samo še do 30. 11. Izkoristite še to zadnjo možnost.

30. 11. 17.00 Kalvarija žegnanje god apostola sv. Andreja
Letos nismo mogli na Kalvariji obhajati križevega pota zaradi prometa ob gradnji kanalizacije. Sedaj pa se nam ponuja edinstvena prilika, da vsaj malo nadoknadimo zamujeno. Naš pridni umetnik kipar Toni iz Zagozdaca je ustvaril kip sv. Andreja. Županu Andreju Fabjanu se je kip tako dopadel, da ga je odkupil in podaril naši cerkvici sv. Andreja, ki je bolj znana kot Kalvarija. Kip bomo blagoslovili na praznik sv. Andreja zvečer ob 17. 00. Lepo vabljeni k praznični sv. maši

6.12. 8. 30 Videm
Letos bo žegnanje sv. Miklavža ob jutranjem roku, ker moram ob 11h drugam. Lepo vabljeni vsi ljubitelji sv. Miklavža. Naj Vas jutranja ura ne moti, saj tudi otroci na Miklavža prej vstanejo, da čim prej pospravijo svoja darila.

Kaj je bilo na seji ŽPS?
Predvsem smo govorili, da bo treba prej ali slej nedeljske sv. maše prestaviti v farno cerkev. Za župnika je odločitev dokaj boleča, ker ne bi rad prikrajšal tistih nekaj rednih obiskovalcev. Po drugi strani pa je treba okrepiti farno središče, da bi lažje zaživelo drugo potrebno pastoralno delo, kot so mladinski in redni verouk, biblična in zakonska skupina. Sedaj je to nemogoče, ker mnogi mislijo, »da gredo lahko samo v svojo cerkev«. Farna cerkev je naša glavna cerkev, kjer smo vsi doma. Posvetoval se bom še na škofiji in potem skušal urediti tako, da bo res najbolje.

V decembru skrbi za cvetje v farni cerkvi Stari trg