Stari trg ob Kolpi | Župnija Stari trg ob Kolpi

13. 12. – 3. adventna nedelja: Sof 3, 13 – 18a / Ps Iz 12, 2-6 / Flp 4, 4 – 7 / Lk 3, 10 – 18
20. 12. – 4. adventna nedelja: Mih 5, 1 – 4 / Ps 81 / Heb 10, 5 – 10 / Lk 1. 39 – 45
25. 12. – BOŽIČ polnočnica Iz 9, 1 – 6 / Ps 96 / Tit 2, 11 – 14 / Lk 2, 1 – 14
26. 12. – sv. Štefan Apd: 6, 8 – 10; 7, 54 – 60 / Ps 31 / Mt 10, 17 – 22
27, 12 – SVETA DRUŽINA: 1 Sam 1, 20 – 28 / Ps 84 1. Jn 3, 1 – 2. 21 – 24 / Lk 2, 41 – 52

13. 12. –tretja adventna nedelja

Množice pa so ga spraševale: »Kaj naj torej storimo?« Odgovarjal jim je: »Kdor ima dve suknji, naj ju deli s tistim, ki nima nobene, in kdor ima živež, naj stori enako.« Tudi cestninarji so se prišli krstit, in so mu rekli: »Učitelj, kaj naj storimo?« Odvrnil jim je: »Ne terjajte nič več, kakor vam je ukazano.« Spraševali so ga tudi vojaki: »In mi, kaj naj storimo?« Rekel jim je: »Ne bodite do nikogar nasilni in nikogar ne trpinčite, ampak bodite zadovoljni s svojo plačo.«
Ker pa je ljudstvo živelo v pričakovanju in so se v srcu vsi spraševali o Janezu, če ni morda on Mesija, je Janez vsem odgovoril: »Jaz vas krščujem v vodi, pride pa močnejši od mene, kateremu nisem vreden odvezati jermenov njegovih sandal; on vas bo krstil v Svetem Duhu in ognju. Velnico ima v roki, da bo počistil svoje mlatišče in spravil žito v svojo kaščo, pleve pa sežgal z neugasljivim ognjem.« Tako je torej še z mnogimi drugimi opomini oznanjal ljudem dobro novico. ( Lk 3, 10 – 18).

Danes nam pridiga Janez Krstnik. Njegove besede so jasne in odločne. Vsakemu pove tisto, kar mu gre tudi meni in Tebi dragi brat in draga sestra. Nikar se ne zavijajmo v neki nevednosti molk, kakor, da se to mene ne tiče. Vseh nas se še kako dotika poziv k poštenju, odgovornosti, solidarnosti, ponižnosti, svetosti…

Dan, ko pride Odrešenik z velnico v roki se nepreklicno bliža. Za božič prihaja kot skromen galilejski otročiček, ob smrti pa nam pride na proti kot mogočni Odrešenik, ki je premagal vsako zlo s smrtjo vred im ima absolutno oblast na zemlji in na nebu. Pripravimo se na to srečanje, da bo prijetno in pričakovano z veselo hvaležnostjo.

20. 12. – 4 . adventna

Tiste dni je Marija vstala in se v naglici odpravila v gričevje, v mesto na Judovem. Stopila je v Zaharijevo hišo in pozdravila Elizabeto. Ko je Elizabeta zaslišala Marijin pozdrav, se je dete veselo zganilo v njenem telesu. Elizabeta je postala polna Svetega Duha in je na ves glas vzkliknila in rekla: »Blagoslovljena ti med ženami, in blagoslovljen sad tvojega telesa! Od kod meni to, da pride k meni mati mojega Gospoda? Glej, ko je prišel glas tvojega pozdrava do mojih ušes, se je dete v mojem telesu od radosti zganilo. Blagor ji, ki je verovala, da se bo izpolnilo, kar ji je povedal Gospod!« (Lk 1, 39 – 45).

Četrta adventna nedelja nas počasi vpelje v neposredno pričakovanje Mesija. Ob spočetju Marija ne vzdrži doma. Mora na pot, čeprav je še tako tvegana, gre do tiste edine na svetu, ki jo bo prepoznala in razumela. To je sorodnica Elizabeta, ki se skriva zaradi svoje nosečnosti. Starki je nerodno spričo uslišane prošnje po otroku. In otrok ni kdorkoli, ampak že v materinem telesu mami sporoča, da ima opraviti z Odrešenikom in njegovo Mamo.

Tudi mi smo povabljeni, da pred svetim večerom izstopimo iz te naše vsakdanje zmešnjave, ko imamo vsega v preobilju in hkrati tolčemo gospodarsko krizo. Tudi k nam prihaja naša skupna Mama s svojim Sinom, našim velikem bratom in Gospodom. Tudi mi vzkliknimo z Marijo: »Moja duša poveličuje Gospoda…« Predvsem pa resnično pripravimo pot Božji milosti v naša srca, naše domove naše vasi, delovna mesta in domovino…

Vi oblaki ga rosite, ali zemlja naj ga da….

25. 12. – BOŽIČ

Ko so angeli šli od njih v nebo, so pastirji govorili drug drugemu: »Pojdimo torej v Betlehem in poglejmo to, kar se je zgodilo in kar nam je sporočil Gospod!« Hitro so odšli tja in našli Marijo, Jožefa in dete, položeno v jasli. Ko so to videli, so povedali o besedi, ki jim je bila rečena o tem otroku. In vsi, ki so slišali, so se začudili temu, kar so jim povedali pastirji. Marija pa je vse te besede shranila in jih premišljevala v svojem srcu. In pastirji so se vrnili ter slavili in hvalili Boga za vse, kar so slišali in videli, tako, kakor jim je bilo rečeno. (Lk 2, 15 . 20)

Na sveti dan tudi mi sklenimo, kot so to storili pastirji: »Pojdimo torej v Betlehem in poglejmo to, kar se je zgodilo in kar nam je sporočil Gospod!« Pridimo pogledati tisto, kaj se je zgodilo v sveti noči. Nikar ne zamahnimo z roko, saj ni nič novega, ne nasedajmo staremu lažnivcu hudiču, ki vedno vse zamegli in obrne na glavo. Pastirji so verjeli angelu in doživeli resničnost sporočila.

Za božič pač velja ustaljena opredelitev, da gre za družinski praznik. Seveda gre, vendar je bilo to nekako vsiljeno z nasprotne strani z namenom, da se prazniku odvzame čim več verskega pomena.

V prvi vrsti gre za dejstvo, da Bog stopa na zemljo z natančno določenim namenom in sicer, da nas odreši. Bog prihaja med nas popolnoma zastonj. Sveti družini ni bilo treba plačeti prenočišča. Prihaja nam naproti, da nam odvzame breme, ki nas tlači veliko bolj, kot skrb za vsakdanje preživetje.

Pojdimo torej v naš farni Betlehem k našim velikim jaslicam in se mu zaupajmo. »Tiho pristopimo, dete počastimo, ljubega Zveličarja…«

Misijonska stran:

Ta mesec je namenjen predstavitvi naše skupnosti Tav. Fantje gredo vsako nedeljo v dve in več župnij, da spregovorijo o eni največjih kug sodobne družbe to je zasvojenost. Res so na prvem mestu mamila in alkohol, toda trdno za tem je naš način življenja, ki je zaznamovan z POMANJKANJEM ČASA. Pomanjkanjem za družinske temeljne vrednote. Otroci so običajno prepuščeni šoli in svoji družbi. Starši le bežno utegnejo prisluhniti otrokovim željam in skrbem, damo, da je v šoli v redu, potem bo tudi doma…

Zaščite pred zasvojenostjo enostavno ni. Hudič vedno najde načina, kako človeku škodovati. Njemu lahko zmeša načrte le resnična ljubezen in božja milost.

Če za božič res velja, da je družinski praznik, potem ga tudi tako praznujmo skupaj s svojo družino ob cerkvenih in domačij jaslicah. Vse leto imejmo to v mislih, da moram prav vsako darilce in skrb, ki je namenjena otrokom zaviti v ovoj nesebične ljubezni.

Le eno je potrebno!

Spored sv. maš in bogoslužja

Pripravimo se na Božič: Letos ni opaziti neke velike evforije z adventnimi venci, kar pa naj ne pomeni, da ne bi storili vsega potrebnega za lepo pripravo na Božič. Verjetno ima vsaka hiša, še lepše vsaka družina vsaj majhne jaslice. Vendar naj nas jaslice opominjajo, da moramo poskrbeti tudi za primerno vzdušje v družini.
Misijonsko geslo: Le eno je potrebno! Naj nas opominja, da je treba za novorojenca pripraviti topel dom. Če se kdo v družini slabo počuti, ali ga celo kdo sovraži…, 'bo Jezus slabo spal', kljub še tako lepo okrašenem dreveščku in bogato obloženi praznični mizi.

27. 12. SVETA DRUŽINA za našo župnijo in skupnost posebni praznični dan. Med sv. mašo ob 10.00 bo naš gojenec Gregor Ravnikar iz Škofje Loke dobil poseben blagoslov. To dobi gojenec, ki je uspešno zaključil ves program v komuni. Vsi ste lepo vabljeni k tej slovesnosti, še prav posebej vsi, ki nam stojite ob strani tako materialno kot duhovno. Družina Ravnikar Vam je neizmerno hvaležna.

V decembru skrbi za cvetje v farni cerkvi Stari trg.