27. 1. – 3. navadna nedelja Iz 8,23b; 9, 1 – 3 / Ps 27 / 1Kor 1, 10, 10 – 13 / Mt 4, 12 – 23 3.
2. – 4. navadna nedelja Sof 2, 3; 3, 12 – 12 / Ps 146 / ! Kor 1, 26 – 31 / Mt 5, 1 – 12a 10.
2. – 1. postna nedelja 1Mz 2, 7 – 9; 3, 1 – 7 / Ps 51 / Rim 5, 12 – 19 / Mt 4, 1 – 11
27. 1. – JEZUS prične zbirati učence
Ko je slišal, da je bil Janez izročen, se je umaknil v Galilejo. Zapustil je Nazaret in se nastanil v Kafarnáumu, ki leži ob jezeru, v Zábulonovi in Neftálijevi pokrajini, da se je izpolnilo, kar je bilo povedano po preroku Izaiju: Dežela Zábulonova in dežela Neftálijeva, ob poti k morju, onkraj Jordana, poganska Galileja Ljudstvo, ki je sedelo v temi, je zagledalo veliko luč; in njim, ki so prebivali v deželi smrtne sence, je od tedaj Jezus začel oznanjati in govoriti: »Spreobrnite se, kajti približalo se je nebeško kraljestvo.«
Ko je hodil ob Galilejskem jezeru, je zagledal dva brata: Simona, ki se je imenoval Peter, in njegovega brata Andreja. Metala sta mrežo v jezero; bila sta namreč ribiča. Rekel jima je: »Hodíta za menoj in naredil vaju bom za ribiča ljudi.« Takoj sta pustila mreže in šla za njim. In ko je šel od tam naprej, je zagledal dva druga brata: Jakoba, Zebedejevega sina, in njegovega brata Janeza, ki sta s svojim očetom Zebedejem v čolnu popravljala mreže. Poklical ju je in ona dva sta takoj pustila čoln in očeta ter šla za njim. Jezus je hodil po vsej Galileji. Učil je po njihovih shodnicah in oznanjal evangelij kraljestva. Ozdravljal je vsakovrstne bolezni in vsakovrstne slabosti med ljudstvom.
Jezus pride v Kafarnaum in tam prične oznanjati Božje kraljestvo, ki se je približalo. Matej takoj ugotovi, da se je s tem uresničila davna prerokba, ker je tudi poganska ta dežela Zabulonova v Galilejo dočakala luč - odrešenje… Malo stran od Kafarnauma pri Betsajdi je ob jezeru pobral dvoje bratov – Petra in Andreja ter Janeza in Jakoba. Matej poroča, da Je učil in ozdravljal. To poročilo je bolj tako novinarsko sestavljeno in poroča o dogodkih, ne pa o vsebini.
Dejstvo je, da so ljudje ob Jezusu zaznali nekaj posebnega in čisto novega. On je imel povsem svoj slog, ki je navduševal. Vse je bilo mogoče, ker je oznanjal in delal v svojem imenu, ali v imenu Očeta, ki je v Nebesih, ne kot rabini ali Janez Krstnik
3. 2. – 4. navadna nedelja –Jezus prične z govorom na gori
Ko je zagledal množice, se je povzpel na goro. Sédel je in njegovi učenci so prišli k njemu. Odprl je usta in jih učil: »Blagor ubogim v duhu, kajti njihovo je nebeško kraljestvo. Blagor žalostnim, kajti potolaženi bodo. Blagor krotkim, kajti deželo bodo podedovali. Blagor lačnim in žejnim pravičnosti, kajti nasičeni bodo. Blagor usmiljenim, kajti usmiljenje bodo dosegli. Blagor čistim v srcu, kajti Boga bodo gledali. Blagor tistim, ki delajo za mir, kajti imenovani bodo Božji sinovi. Blagor tistim, ki so zaradi pravičnosti preganjani, kajti njihovo je nebeško kraljestvo. Blagor vam, kadar vas bodo zaradi mene zasramovali, preganjali in vse húdo o vas lažnivo govorili. Veselite in radujte se, kajti vaše plačilo v nebesih je veliko. Tako so namreč preganjali že preroke, ki so bili pred vami.« (Mt 5, 1 – 12a).
Matej je Jezusov nauk zbral v tri govore. Prvi je bil Govor na gori. In ta se prične z uvodno spodbudo, osemkrat prične stavek z 'BLAGOR'. Teh osem blagih izhodišč imamo za ustavo božjega kraljestva. Dan danes lahko mirno rečemo: »Blagor tistemu, ki mu uspe živeti vsaj del tega«, kaj šele, če mu uspeva na vseh osmih področjih.
Velja se potruditi, ker je to najkrajša pot do miru in osebne sreče. Sreče pa si ja želimo vsi. Želimo si tudi vse preostalo, le ne upamo si, ker imamo premalo vere. Ta pa je zopet majhna, ker nam primankuje ljubezni do sebe, Boga in bližnjega. Zato čim prej se zaljubimo v vse troje… Bi potem takem rekli – blagor zaljubljenim?!
Pastirsko pismo naših škofov za postni čas
DRUŽINA NOSILKA ŽIVLJENJA IN VREDNOT
Pastirska pisma za postni čas so vedno iz dveh delov za dve pred postni nedelji. Tako je tudi letos. Prvi del nosi naslov:
I. ZAKON TEMELJNA SKUPNOST
1. ZAKON – PRVA NARAVNA SKUPNOST
Najprej se naslone na Sveto pismo in druge opredelitve glede zakona v obredniku in Cerkvenih dokumentov.
2. ZAKON JE ZAKRAMENT
Zakrament je nekaj dokončnega. Gre celostno združitev med zaročencema, ki je potem veljavna pred Bogom in družbo. Tako postane sredstvo za 'črpanje' posebne milosti, ki je še kako dobrodošla zakoncema za normalno srečno življenje v raznolikih življenjskih okoliščinah.
3. DRUŽINA JE NAJBOLJŠE OKOLJE ZA VZGOJO OTROK
Glede vzgoje postaja čedalje bolj jasno, da se temeljna vzgoja lahko prejme le v trdni in urejeni - zdravi družini. Vse drugo družini samo pomaga. Pomoč pa je zopet le delno uspešna, če nima prave podlage od doma.
4. DRUŽINA – ZIBELKA ŽIVLJENJA
Pred Bogom sklenjen zakon je normalno najboljše okolje za rojevanje in vzgojo otrok. Čedalje bolj postaja jasno, da otrok ni samo po sebi umevna danost. Res se jih mnogi branijo. Še bolj pa si jih mnogi goreče želijo pa jih nimajo. Prav Evropa in naša Slovenija je v veliki nevarnosti, da prebivalstvo preveč ostari. K sreči pa statistika od leta 2004 kaže premik na večje število otrok in družine z nad pet otrok pridobivajo na ugledu.
II. del DRUŽINA POT CERKVE – POMOČ DRUŽINAM
1. POMEN ZAKONSKIH SKUPNOSTI
Pomoč družinam prihaja najprej od župnije. V njej se lahko družine povezujejo v posebne skupine, kjer si lahko še kako pomagajo na najrazličnejših ravneh – duhovno, materialno z izmenjavo dobrin in skupnem druženjem enako mislečih.
2. SKRB ZA DRUŽINE V STISKI
Živimo pač v našem času, ki marsikomu ni naklonjen. Tako tudi družine zadeva mnogo preizkušenj. Cerkev to vidi in želi dejavno pomagati. Ravno tako ji ni vseeno za razpadle zakone, kakor tudi ne sme pustiti na cedilu ljudi v samo civilnem zakonu ali izven zakonski skupnosti. Posebno skrb ji povzročajo otroci, ki jih je doletela taka usoda.
3. ZAHVALA SODELAVCEM
Na koncu se škofje še iskreno zahvalijo vsem pastoralnim delavcem, ki pomagajo družinam. To so duhovniki, redovniki in laiki, predvsem pa zakonci, ki s svojim zgledom, izkušnjami in praktičnimi darovi pomagajo mladim, ali družinam – sozakoncem v krizi. Vsekakor je pismo vredno večkratnega branja in pogovora o njem.
Postna postava: Strogi post veže odrasle ljudi, da se na pepelnico in veliki petek smejo le enkrat do sitega najesti brez mesa. Na vse petke v postu pa se zdržijo mesa. Predvsem pa si bo kristjan prizadeval tudi za druge oblike premagovanj. Recimo v postu ne pije alkohola, kaj daruje za Karitas, ali druge humane zadeve, se ne prepira, kaj šele, da bi preklinjal. Ravno tako ne veseljači niti ne buli predolgo v televizijo…
 |
Zlatoporočenca gospod Maksim in gospa dr. Anka Sedej se iskreno
zahvaljujeta vsem, ki smo jim 5.1. 2008 pripravili lepo obhajanje
zlatega jubileja. Mi jim pa iz srca čestitamo. |
Spored sv. maš in bogoslužja
| P 28. 1. |
17. 00
|
Pr na čast sv. Ani |
| T 29. 1. |
17. 00
|
Čeplje v dober namen za družino |
| S 30. 1. |
17. 00
|
Trg † Angela Panjan 8. dan |
| Č 31. 1. |
7. 00
|
Trg v dober namen za družine |
| P 1. 2. |
17. 00
|
Trg † Angela Kranjec n. Turkovi iz NM |
| S 2. 2. GOSPDOVO DAROVANJE SVEČNICA |
10. 00
15. 00 17. 00 |
Trg †rajni iz družine Žagar Predgrad 40 Zg za zdravje v družini d. Podgora Rd † Jože in Marija Mihelič D. Radenci |
| N 3. 2. |
10. 00
11. 30 |
Trg † Anđa Vrdoljak 1. obl. Čeplje † Jože obl. in Terezije Matjašec ter † Weiss |
| P 4. 2 . |
17. 00
|
Pr za farane in dobrotnike |
| T 5. 2. |
17. 00
|
Zg † družina Movrin Zagozdac 1 |
| S 6. 2. |
17. 00
|
Pr pepelnica † Marija in Lojze Bauer n. m. cvetja |
| Č 7. 2. |
7. 00
|
Trg† Anton in Katarina Štefanac |
| P 8. 2. |
17. 00
|
Drugje za duhovne poklice |
| S 9. 2. |
9.00
|
Drugje za mir in slogo v družini |
| N 10. 2. 1. postna |
8. 30
10. 00 |
S L za farane in dobrotnike Trg † Julijana obl. in Jurij Mihelič Sodevci 11 |
2. 2. Svečnica: Tudi letos bomo blagoslovili sveča za naše cerkve in za Vaše domove. Prav je, da si pri vseh sv. mašah prižgemo svečo in jo potem blagoslovljeno doma postavimo na vidno mesto ob križu, ki jo potem prižgemo ob osebni molitvi, ali obisku duhovnika pri bolniku.
3. 2. Sv. Blaž – blagoslov grla: Starodavno izročilo nas vabi, da na god sv. Blaža škofa in mučenca prejmemo blagoslov grla, ki nas naj varuje tudi drugega zla. Letos je na nedeljo pa ste k temu blagoslovu lepo povabljeni v si prisotni pri sv. maši. Blagoslov bomo delili takoj po mašnem blagoslovu, da boste lahko ostali šli na toplo.
6. 2. – Pepelnica: letos je velika noč tako rekoč najbolj zgodaj, zato je tudi pepelnica temu primerno še bolj zgodaj. Lepo vabljeni k pepelenju, ki je zunanja prošnja za milost spreobrnjenja. Priprava na pepelenje je seveda strogi post, ki veže vse odrasle kristjane, ki so posta zmožni. Poskusite se zdržati tudi rib, ki so sicer dovoljene, ne pa priporočene.
Hvala vsem, ki ste prišli k sv. Antonu, posebej tistim, ki ste kaj prinesli in tudi potem pokupili. Tako se je skupno nabralo 540 €.
V februarju skrbijo za cvetje v farni cerkvi Dol in Prelesje