Oznanila št. 12, 27. 5. 2012, leto XXXVIII

27. 5 . – BINKOŠTI: Apd 2, 1 – 11 I Ps 104 I Gal 5, 16 – 25 / Jn 15. 26 – 27 ; 16, 12 – 15
3. 6. – Sveta Trojica: 5 Mz 4, 32 – 40 / Ps 33 / Rim 8, 14 – 17 / Mt 28, 16 – 20
7. 6. – TELOVO: 2 Mz 24, 3 – 8 / Ps 11& / Heb 9, 11 – 15 / Mr 14, 12 – 26
10. 6. – 10. navadna nedelja: 1 Mz 3, 9 – 15 / Ps 130 / 2 Kor 4, 13 – 5,1 / Mr 3, 20 – 35

27. 5. – BINKOŠTI

Ko pa pride Tolažnik, ki vam ga bom poslal od Očeta, Duh resnice, ki izhaja od Očeta, bo on pričeval o meni; in tudi vi pričujete, ker ste od začetka z menoj.
Še veliko vam imam povedati, a zdaj ne morete nositi. Ko pa pride on, Duh resnice, vas bo uvedel v vso resnico, ker ne bo govoril sam od sebe, temveč bo povedal, kar bo slišal, in oznanjal vam bo prihodnje reči. On bo mene poveličal, ker bo iz mojega jemal in vam oznanjal. Vse, kar ima Oče, je moje, zato sem vam rekel: Iz mojega jemlje in vam bo oznanjal.« (Jn 15, 26 – 27; 16, 12 – 15).

S slovesnim praznikom Binkošti se dokončno poslovimo od velikonočnega časa. Do sedaj smo občudovali Jezusovo vstajenje in zmago nad smrtjo ter grehom. Sedaj pa se srečamo z Jezusovim obljubljenim darom z tretjo Božjo osebo s Svetim Duhom. Kakor je Sveti Duh preobrazil apostole in vse navzoče, tako si želimo tudi mi, da bo nas Sveti Duh povsem pregnetel in iz nas naredil nove pričevalce. Evangelija. Vendar bi se nas kaj lahko polastilo malodušje še zlasti, če opazujemo naše letošnje birmance. Oni so pred mesecem prejeli zakrament in potrditev ter bili zaznamovani z neizbrisnim znamenjem Svetega Duha pa se to za zdaj kaj malo pozna. Itak!?

Zavedajmo se, da gre v Cerkvi zares. To pa lahko pomeni tudi, da gre zaradi tega počasi. Moje osebne binkošti so bile že davnega leta 1958 pa še zdaleč ne menim, da sem že ves prepojen s Svetim Duhom. Nekaj pa mi je vendar v teh letih uspelo narediti iz sebe in okoli sebe. Torej se potrudimo in z vso ponižnostjo zvesto hodimo za Kristusom in bodimo odprti za navdihe Svetega Duha. Predvsem pa se nikar ne bojmo, kaj bo z nami. V občestvu Svete Trojice bo dobro!

3. 6. – SVETA TROJICA

Enajst učencev se je odpravilo v Galilejo na goro, kamor jim je Jezus naročil. Ko so ga zagledali, so se mu do tal priklonili, nekateri pa so dvomili. Jezus je pristopil in jim spregovoril: »Dana mi je vsa oblast v nebesih in na zemlji. Pojdite torej in naredite vse narode za moje učence: krščujte jih v ime Očeta in Sina in Svetega Duha in učite jih izpolnjevati vse, kar koli sem vam zapovedal! In glejte: jaz sem z vami vse dni do konca sveta.« (Mt 28, 16 – 20).

Skrivnost Svete Trojice se je počasi razodevala. Prvič je omenjena prav pri Gospodovem oznanjenju Mariji. Angel ji je odgovoril: »Sveti Duh bo prišel nadte in moč Najvišjega te bo obsenčila, zato se bo tudi Sveto, ki bo rojeno, imenovalo Božji Sin. (Lk 1, 35). Potem je Jezus velikokrat omenil svojega Očeta Proti koncu pa tudi Svetega Duha. Najbolj očitno in strnjeno pa je to dejstvo zapisano ravno v tem odlomku, ki ga berem danes na praznik Svete Trojice. Pa tudi na vnebohod. Prav skrivnost Božjega bivanja kot troedini Bog omogoča, da je Bog 'skrit v svoji nedostopnosti' in hkrati navzoč med nami pod podobo kruha in vina ter po delovanju Svetega Duha.

Končno pa vendar ostane Bog v svojem bistvu skrivnosten in nam za srečanje z Njim v nebesih hrani še nedoumljivo mero prijetnega presenečenja. To pomeni, da se ne gre preveč ubadati s teorijo (mimogrede opozorim, da beseda teorija pomeni v dobesednem prevodu: gledanje Boga). Raje izkoristimo dane možnosti. Bog nam prav preko svoje troedinosti prihaja na proti kot Odrešenik in posvečevalec.

Zaradi tega bomo z veseljem praznovali slovesni praznik Svete trojice. Potem pa v vsej ponižnosti opravljali svoj poklic v vsakdanjem življenju in poklic kristjana – pričevalca za našo vero in Božjo navzočnost med nami. Naše poklicno pa tudi versko opravilo nikakor ni lahko, vendar je z Božjo pomočjo lahko zelo uspešno.

7. 6. – SVETO REŠNJE TELO IN KRI

Prvi dan nekvašenega kruha, ko so žrtvovali pashalno jagnje, so mu rekli njegovi učenci: »Kam hočeš, da gremo in ti pripravimo, da boš jedel pashalno jagnje?« Tedaj je poslal dva izmed učencev in jima rekel: »Pojdita v mesto in naproti vama bo prišel moški, ki bo nosil vrč vode. Pojdita za njim in tam, kjer bo vstopil, recita hišnemu gospodarju: ›Učitelj pravi: Kje je moj prostor, kjer bi jedel pashalno jagnje s svojimi učenci?‹ In pokazal vama bo v nadstropju veliko jedilnico, pripravljeno in urejeno; tam nam pripravita.« Učenca sta odšla. Prišla sta v mesto in našla, kakor jima je povedal, in sta pripravila pashalno jagnje.
Medtem ko so jedli, je vzel kruh, blagoslovil, ga razlomil, jim ga dal in rekel: »Vzemite, to je moje telo.« Nato je vzel kelih, se zahvalil, jim ga dal in vsi so pili iz njega. In rekel jim je: »To je moja kri zaveze, ki se preliva za mnoge. Resnično, povem vam: Ne bom več pil od sadu vinske trte do tistega dne, ko bom pil novega v Božjem kraljestvu.« (Mr 14, 12 – 16 . 22 – 26).

Praznik sv. Rešnjega Telesa in krvi nas zopet začasno vrne na veliki četrtek k zadnji večerji. Če se navežem na komentar ob Sveti Trojici in sicer zadnjo trditev, da z Božjo pomočjo kristjan zmore neverjetne reči. Prav evharistija nas usposablja in nam dejavno pomaga, da zmoremo napore, ki nam jih nalaga življenje.

Kriza nas je do dobro premešala, razočarala in sploh otopela, marsikoga tudi polenila. Tako se kar precejšnja skupina nekoč pridnih in skrbnih ljudi obnaša povsem brezbrižno in nezainteresirano. Samo, da nekaj dobim od sociale ali vsaj od Karitas pa bo nekako. Žal se tudi dobrodelnost nahaja v isti stiski, da bo počasi tudi tam kamlu pričelo primanjkovati.

Prav vera v Božjo navzočnost med nami in dejavno pomoč nas spodbuja, da ne čakamo križem rok. Raje zavihamo rokave ter se lotimo tistega dela, ki se nam ponuja. Le tega je veliko okoli nas. To sem se prepričal ob gradni našega doma Tav. Vse kriči in vpije, da ni dela, ko pa nekoga rabiš, je treba čakati, da pride klicani mojster kot v največji konjunkturi. Zato smo veliko stvari opravili sami. Za ene pa še vedno čakamo, da pridemo na vrsto. Prepričan sem, da je drugod tudi podobno.

Predvsem pa mislim na 'korajžo', ki je potrebna, da se nekega morda malo večjega, ali tveganega dela sploh lotiš. Prav v krizi se lahko lotimo tudi takih dejavnosti, ki se jih sicer ne utegnemo lotiti v 'normalnem času, ko nimamo časa' . To so lahko razna opravila za okolje, za izgled naše okolice pa tudi za popravek medsebojnih odnosov… Take zadeve nas običajno nekoliko skrbijo, da jih kar naprej prelagamo. 'Sedaj je časa na pretek', saj je toliko ljudi brez prave zaposlitve. V ponižni zavzetosti, da naredimo tisto, kaj se od nas pričakuje delajmo in hkrati prosimo za Božjo pomoč. Jezus nam še kako želi pomagati. Na nas je predvsem, da mu zaupamo pa tudi, da upoštevamo spodbude Svetega Duha in delamo tisto, kar je resnično potrebno.

Nikakor pa ne pozabimo, da je nedelja rezervirana za Boga in za našo duhovno rast. Kaj hitro se lahko sprijaznimo, da na nedeljo 'moramo' delati ista dela, kot na delovnik. To nikakor ni res. Na nedeljo opravimo za telo samo najnujnejše. Za dušo pa vse, kar je potrebno. To je sprostitev, molitev, obisk sv. maše, posvetitev družini …

Zopet ponujam za primero našo gradnjo. Ko smo blagoslovili gradbišče sem dejal, da je čas nastajajoče se krize zelo primeren za tako opravilo. Namreč v stiski je človek bolj dovzeten in potrpežljiv ter tako pripraven tudi na večje napore. Po drugi strani pa smo na pričetek čakali več kot pol leta od blagoslova – 'seveda, da smo prišli na vrsto'.

Nikar torej ne obupujmo, ampak zaupajmo v stalno božjo pomoč in navzočnost!

Spored sv. maš in bogoslužja

Ta teden bomo končali Šmarnice: na god obiskovanja Device Marije 31. maja se zaključi šmarnična marijanska pobožnost.. lepo se zahvalim vsem, ki ste ta mesec poglabljali svojo pripadnost Mariji. Bodite brez skrbi, da je Vašo zavzetost spremljala in sprejela. Vrnila Vam bo, ko bo za Vas najbolj ugodno. V mesecu juniju pa nas Cerkev vabi, da še posebej častimo Jezusovo srce. To junijsko češčenje se imenuje vrtnice. Tudi k temu češčenju Vas lepo vabimo, da se tudi tu potrudimo in si tako kličemo milost na nas in ves svet.

Telovska procesija 10. 6.: Upamo na dobro vreme. Na veliko noč pač ni bilo primerno. Zato si toliko bolj želimo, da bo pa telovska v resnici uspela. Ker nas je v skupnosti letos samo 5, pač ne bomo mogli kaj dosti prispevati. To pomeni, da pač v procesiji sodelujete, kot je to običajno v vsaki župniji.
Bistveno je predvsem to, da pripravimo oltarčke in v čim večjem številu pospremimo Sveto Rešnje Telo po našem trgu. Res je lepo, če vse lepo poteka. Bistveno pa je, da gre Odrešenik ven iz cerkve in nas blagoslovi. Zato so najvažnejši blagoslovi z Najsvetejšim.

Vpis na glasbeni konservatorij: Iz škofije so nam sporočili, da bo vpis 2. 6. 2012 ob 9h v Novem mestu Smrečnikova 60. To je bivši samostan v Šmihelu. Imajo tri različne programe. Kdor ima kaj talenta in dobre volje se lahko usposobi za organista in zborovodjo, kar bi nam še kako prav prišlo zato mladim zadevo toplo priporočamo.

V juniju skrbijo za cvetje v farni cerkvi Sodevci.