18. 8. – 20. navadna nedelja: Jer 38, 4 – 10 / Ps 40 / Heb12, 1- 4 / Lk 12, 49 – 53
25. 8. – 21. navadna nedelja: Iz 66, 18 – 21 / Ps 117 / Heb 12, 5 – 13 / Lk 13, 22 – 30
1. 9. – 22. nav. Angelska nedelja: Sir 3, 17 – 29 / Ps 68 / Heb 12 18 – 24 / Lk 14, 1. 7 – 14
4. 18 – 20. navadna nedelja
»Prišel sem, da vržem ogenj na zemljo, in kako želim, da bi se že razplamtel! Moram pa prejeti krst in v kakšni stiski sem, dokler se to ne dopolni. Mislite, da sem prišel prinašat mir na zemljo? Ne, vam rečem, ampak razdeljenost. Odslej bo namreč v eni hiši pet razdeljenih: trije proti dvema in dva proti trem; razdelili se bodo: oče proti sinu in sin proti očetu; mati proti hčeri in hči proti materi; tašča proti svoji snahi in snaha proti tašči.« (Lk 12, 49 – 53).
Na hitro bi lahko ugotovili, da te Jezusove namere res ne bo težko izpolniti, saj smo itak že vse vprek skregani in razdvojeni. Zamere nas hromijo in dušijo… Žal je mnogo kje res tako. Vendar gre Jezusu za nekaj drugega. Jezusu gre za ogenj, ki ga širi papež Frančišek. On se kaj malo podreja nekim starodavnim predpisom ter navadam, ki ga hočejo iztrgati iz jedra dogajanja. On ostaja med svojimi – torej med vsakdanjimi preprostimi ljudmi….
V letu vere si bi morali ta tekst napisati na obe dlani pa tudi na stene stanovanja, da bi nas vedno na vsakem koraku in pri vsakem opravilu opozarjal na resnost našega popotovanja skozi tuzemsko življenje do srečne večnosti. Mislim da si je veliki mislec Pascal napisal izrek: »Ne Bog filozofov ampak Bog Abrahamov, Bog Izakov in Bog Jakobov…« To pomeni svetopisemski Bog je tisti pravi Bog ki nas osrečuje in odrešuje. Njega moram spoznati, se mu zaupati in mu slediti z vsem bitjem in žitjem.
Torej ne gre za naše vsakdanje nesporazume in razprtije ter kljubovanja. Gre za dosledno odločitev za vero v troedinega Boga, za Jezusa Kristusa in njegov evangelij. Papež Frančišek se prav nič in z nikomer ne krega, kakor se ni kregal sv. Frančišek. ON samo dela tisto, kar mu nalaga najodgovornejša služba. Njegova naloga je resnično velikanska še zlasti, ker mora svojim najtesnejšim sodelavcem v kuriji odpreti oči in jim dopovedati, kaj je njihova prva in neodložljiva naloga. To je spraviti našo vero v konkretno delovanje….
25. 8. – 21 navadna nedelja – Ali je malo teh, ki se rešijo?
Ko je učil na poti v Jeruzalem, je šel skozi mesta in vasi. Tedaj mu je nekdo rekel: »Gospod, ali je malo teh, ki se bodo rešili?« On pa jim je dejal: »Prizadevajte si, da vstopite skozi ozka vrata, kajti povem vam: Veliko jih bo želelo vstopiti, pa ne bodo mogli. Ko bo hišni gospodar vstal in vrata zaprl, boste ostali zunaj. Začeli boste trkati na vrata in govoriti: ›Gospod, odpri nam!‹ Pa vam bo odvrnil: ›Ne vem, od kod ste.‹ Tedaj mu boste začeli govoriti: ›Pred teboj smo jedli in pili in po naših ulicah si učil,‹ toda rekel vam bo: ›Ne vem, od kod ste. Pojdite proč izpred mene vsi, ki delate krivico!‹ Tam bo jok in škripanje z zobmi, ko boste videli Abrahama, Izaka in Jakoba in vse preroke v Božjem kraljestvu, sebe pa vržene ven. Prišli bodo od vzhoda in zahoda, od severa in juga in bodo sedli za mizo v Božjem kraljestvu. In glej, so zadnji, ki bodo prvi, in so prvi, ki bodo zadnji.« (Lk 13, 22 – 30).
Tokrat Jezus odgovori naj si prizadevamo, da stopimo skozi ozka vrata. Lahko bi nadaljevali, 'če mene ne bo v nebesih, bo jih gotovo eden manj'. Glede vere in prizadevanja za življenje po evangeliju, ne bomo nikoli prišli tako daleč, da bi se lahko brez skrbi ustavili. Zlasti si ne domišljajmo, da imamo dovolj raznih zaslug za to in ono ter poznamo tolike in take eminence pa nas bo Gospod že prepoznal…
V življenju po veri gre za stalno prizadevanje za nekaj boljšega. Na misel mi prihaja ljudska modrost, bolje ugotovitev, kot modrost, da je zelo težko živeti s svetnikom. Pa ne zato, ker je bodoči svetnik nemaren in nevaren, ampak, ker je zelo strog do sebe in svoje življenje tako živi, da na zunaj zgleda pravi čudak ter zadrtež. Če samo pogledamo naše blažene in svetniške kandidate. Recimo B. S. F. Baraga. Že v domovini je spravljal v obup župnika tako v Šmartinu, kot v Metliki, ker je spovedoval ure in ure. Kaj šele v misijonih, ko je na krpljah prehodil milje in milje do svojih Indijancev. B. S. F. Gnidovec, kaj je ta majhen škof počel na Kosovu v Makedoniji in Črni gori. Kdo ne pozna strašnih naporov škofa A. Vovka, ki je na koncu ponavljal: »Kakor Bog hoče in dokler Bog hoče.« Bl. A. M. Slomšek kaj vse je počel in pričel. Bl. A. Grozde je v kratkih letih ustvaril tak lik mladega kristjana, da je bil tako velikega mučeništva. Ali Drinske mučenke rajši v smrt skozi okno, kot onečastiti svojo deviškost. Kaj in kako sta izpričali svojo vero Marija Gornik in Cvetlana Priol toliko trpljenja v popolni predanosti Bogu… Tako so živeli naši slovenski svetniki. Na srečo je v naši zgodovini živelo in živi še množica ne imenovanih zelo predanih duš in vernikov. To so naši verni očetje in matere, nešteti strici in tete, številni duhovniki, redovniki in redovnice. Skratka veliko je teh, ki se trudijo na strmi poti vere, ki vodi do ozkih vrat. Mnogi so jih že dosegli in vstopili skozi nje v večnost. Mi se pa le potrudimo, da jim zvesto sledimo. Kakor nam kaže papež Frančišek. On se ne steguje nekam daleč, ampak se sklanja k ljudem okoli sebe. Tam se gnete veliko preprostih ljudi, ki so obremenjeni z najrazličnejšimi križi in težavami. Kljub temu ne obupujejo, ampak zrejo v nebo z zaupanjem. Nikar ne stokajmo zaradi krize, ampak jo izkoristimo za priložnostno pokoro ter stopajmo pogumno za našim Gospodom, ki gre pred nami s križem na rami…
|
Pričeli smo spreminjati kuhinjo v pisarno. Topla voda je bila čisto zamešena. Omarice spodaj razpadajoče, zgoraj nevarne da zagorijo. Lahko kaj prispevate. |
Osvobojeni za svobodo: Konstantinovo leto – 1700 let verske svobode
20 in 21. 09. 2013 vabilo na obhajanje 1700 let verske svobode.
Cesar Konstantin je leta 313 izdal Milanski edikt in v njem izenačil našo krščansko vero za enakopravno drugim religijam v cesarstvu. Ker je bil Konstantin rojen v Nišu bo osrednja slovesnost potekala prav tam in beograjski nadškof je odgovoren za katoliški del. Z veliko zavzetostjo nas je osebno povabil na to veliko slovesnost. Prav nič ne bi bilo narobe, če bi se tudi iz naše župnije kdo udeležil te velike ekumenske slovesnosti.
V Predgradu nam je uspelo zamenjati stopnice v zvoniku
Res so bile že zelo dotrajane in predvsem nevarne. Nosilno železno ogrodje je naredil mojster Lojze Šmalcelj. To pomeni, da bo ob primernem vzdrževanju kljubovalo zobu časa stoletja. Leseni deli pa bodo tudi zdržali vsaj sto let. Potem pa naj ga kdo zamenja, kot je župnik s fanti iz Tav zamenjal dosedanjega. Za vse si prizadevajo člani vaške skupnosti, ki so prispevali material.
Vsem sem resnično hvaležen, da si tako prizadevajo za ureditev zvonika. Žal veliki zvon še vedno ne zvoni tako, kot bi si želeli. Mehanizem je pač dotrajal in kliče po novem. Upamo, da se bo sodelovanje še nadaljevalo pa bomo enkrat le dočakali tudi primerno in redno zvonjenje.
Tudi stol za župnika je skoraj gotov, vendar se z njim ne mudi, ker itak mora župnik sam brati berila, da nima časa za sedenje. Upajmo, da se tudi tu kaj premakne.
Glede branja beril se je tudi na praznik malo zataknilo. Prav bi bilo, da ima vsaka cerkev svoje domače bralce tudi med tednom. Le nikar se ne izgovarjajte, da vam branje ne gre. Tudi župnik se prepogosto zmoti pa vendar nekako le prebere…
Župnik doživel čelno trčenje
14. 8. okrog 10. 30 sem peljal domov skozi Svibnik. Nasproti je peljal gasilski avto. Ko je hotel zmanjšati hitrost, zavore niso prijele, razen na zadnjem levem kolesu. Tako ga je zaneslo tik pred mene. Enostavno se ni dalo nič ukreniti. Po trku me je odbilo nazaj. Res je nenavadno, da me je odneslo nazaj, ko bi verjetno moral ostati pod kolesjem. Avto je spredaj zanič, da je treba nabaviti drugega. Mehaniki so ugotavljali, da bi v starejšem letniku tudi v prejšnjem verjetno bolj nastradal. Hvala Bohu in angelom varuhom, da ni hujšega, kot nekaj odrgnin in bolečin od varnostnih pasov. Molimo en za drugega in upoštevajmo vsa pravila verne vožnje.
Spored sv. maš in bogoslužja
P 19. 8. | 20.00 | Predgrad za zdravje družine Sedej |
T 20. 8. | 20.00 | Drugje po namenu župnika |
S 21. 8. | 20.00 | Drugje v dober namen |
Č 22. 8. | 20.00 | Trg za naše škofe |
P 23. 8. | 20.00 | Trg † Pavel Perše n Urankar |
S 24. 8. | 8.00 17.00 |
Rd † za zdravje posebnih dobrotnikov Čeplje za srečen zakon |
N 25. 8. | 10.00 11.30 |
Trg † Ivan obl. in Marija Panjan Sodevci, † Ivanka Mihor Predgrad Čeplje za farane in dobrotnike |
P 26. 8. | 8.00 | Pr po namenu župnika |
T 27. 8. | 20.00 | Drugje Po namenu župnika |
S 28. 8. | 20.00 | Drugje po namenu župnika |
Č 29. 8. | 20.00 | Trg za duhovne poklice in nova nadškofa |
P 30. 8. | 20.00 | Trg † dr. Rupe, Emica Verderber in Ivan Delač Vrt |
S 31. 8. | 19.00 | Rd † Alfonz in starši Šterbenc |
N 1. 9. | 10.00 12.00 |
Trg † Jože obl. in družina Šterbenc Sodevci 2, † Ivan Štefanc obl. Predgrad 36 Nemška Lokažegnanje za farane in dobrotnike |
Župnikov dopust: Kot ste lahko razbrali iz napovedi mašnih namenov, bom nekaj dni na dopustu. Želim obiskati nekaj krajev in starih znancev, da se malo odmaknem od vsakodnevnih skrbi in delavnice.
Marija Snežna žegnanje na Pargi ima nov edinstven oltar: Kot sem že omenil v prejšnjih Oznanilih in ob blagoslovitvi, bi bilo zelo lepo tudi koristno, da bi za novi oltar vsaj nekaj prispevali lovci in gozdarji pa tudi tisti, ki se nekako na Pargi čutijo doma. Svoj prispevek dajte župniku.
Nove Jaslice počasi nastajajo vendar hitreje, kot se zbirajo prispevki. Vem, da nas kriza stiska in klesti, kljub temu pa si želimo izpeljati ta naš dokaj zahteven projekt. Za Tri kralje bi lahko prispevali kaj turisti oziroma turistični delavci.
Toplo priporočamo zbiranje zamaškov za invalidske pripomočke!!! Saj ni tako težko dati zamašek na stran in jih ob koncu tedna oddati v župnišču. Invalidi so vedno zelo v težkem položaju še posebej v krizi. Za kakšen malo dražji pripomoček morajo nabrati nekaj ton zamaškov. Torej pomagajmo.
V avgustu skrbi za cvetje v farni cerkvi Deskova vas, v septembru Kovača vas in Paka.