Oznanila št. 3, 31. 1. 2016, leto XLII

31. 1. – 4. navadna nedelja: Jer1, 4 – 5. 17 – 19/ Ps 71 / 1 kor 12, 31 – 33, 13 / Lk 4, 21 – 30

2. 2. – svečnica: Mal 3, 1 – 4 / Ps 24 I Heb 2, 14 – 18 / Lk 2, 22 – 40
7. 2. – 5. navadna nedelja: Iz 6, 1 – 8 / Ps 138 / 1 Kor 15, 1 – 11 / Lk 5, 1 – 11
14. 2. – 1. postna nedelja: 5. Mz 26, 4 – 10 / Ps 91 / Rim 10, 8 – 13 / Lk 4, 1 – 13

31. 1. – 4. navadna nedelja

In začel jim je govoriti: »Danes se je to Pismo izpolnilo, kakor ste slišali.« Vsi so zanj pričevali, čudili so se besedam milosti, ki so prihajale iz njegovih ust, in govorili: »Ali ni to Jožefov sin?« On pa jim je rekel: »Seveda mi boste povedali ta pregovor: ›Zdravnik, ozdravi sebe.‹ Kar smo slišali, da se je zgodilo v Kafarnáumu, stôri tudi tukaj v domačem kraju.« In rekel je: »Resnično, povem vam: Nobenega preroka ne sprejmejo v domačem kraju. Resnico vam govorim: Veliko vdov je bilo v Izraelu v Elijevih dneh, ko se je nebo zaprlo za tri leta in šest mesecev in je nastala huda lakota v vsej deželi, toda Elija ni bil poslan k nobeni izmed njih razen k vdovi v Sarepto na Sidónskem. Tudi veliko gobavih je bilo v Izraelu v času preroka Elizeja, pa ni bil izmed njih očiščen nobeden razen Sirca Naamána.« Ko so to slišali, so vsi v shodnici pobesneli. Vstali so, ga vrgli iz mesta in odvedli na previs hriba, na katerem je bilo sezidano njihovo mesto, da bi ga pahnili v prepad. 30 On pa je šel sredi med njimi in je hodil dalje. (Lk 4, 21 – 30).

Še vedno smo v Nazaretu, ko Jezus prebere odlomek iz Izaija, ki nazorno napoveduje nastop Mesija. Jezus potrdi, da se to izpolnjuje prav sedaj na njem. Eni so veseli, drugi dvomijo in Jezusa prezirajo. Pri tem jim še sam pripomore, ko našteje, kar nekaj primerov, ko je Bog pomagal poganom, čeprav je bilo potrebnih pomoči vedno na pretek tudi v Izraelu...

Bodimo previdni, realni in zlasti ponižni, da se ne bi še mi sedaj znajdli med tistimi, ki so Jezusa zavrnili. Leto usmiljenja je še bolj aktualno, kot takrat v Nazaretu. Tisti ljudje so bili pač ne malo presenečeni. Mi imamo skoraj dva tisočletno izkušnjo, kaj vse je Bog po Cerkvi storil skozi zgodovino in to delo usmiljenja želi vršiti tudi sedaj med nami še v toliko večji in bolj očitni veri. Sprejmimo torej Očetovo ponudbo in se usmilimo sebe, bližnjega in vsega sveta... Usmiljen kakor Oče!!

2.2. – svečnica

Ko so se dopolnili dnevi njenega očiščevanja po Mojzesovi postavi, so ga prinesli v Jeruzalem, da bi ga postavili pred Gospoda, kakor je zapisano v Gospodovi postavi: Vsak moški prvorojenec naj se imenuje svet Gospodu, in da bi žrtvovali, kakor je rečeno v Gospodovi postavi: dve grlici ali dva golobčka.
Bil pa je v Jeruzalemu mož, ki mu je bilo ime Simeon; bil je pravičen in bogaboječ. Pričakoval je Izraelovo tolažbo in Sveti Duh je bil nad njim. In Sveti Duh mu je razodel, da ne bo videl smrti, dokler ne bo videl Gospodovega Mesija. V Duhu je prišel v tempelj. In ko so starši prinesli dete Jezusa, da bi zanj opravili vse po običaju postave, ga je tudi Simeon vzel v naročje, slavil Boga in rekel: »Gospodar, zdaj odpuščaš svojega služabnika po svoji besedi v miru, kajti moje oči so videle tvojo rešitev, ki si jo pripravil pred obličjem vseh ljudstev: luč v razodetje poganom in slavo Izraela, tvojega ljudstva.« (Lk 2, 27 – 32).

Kot vidimo in vemo, so Jezusovi starši jemali vero čisto resno. Čeprav so vedeli, da je Jezus Božji Sin in ga pač ni bilo mogoče še manj potrebno odkupavati, so izpolnili zapoved, da je treba prvorojenca 'odkupiti'. Doslednost se jim je lepo obrestovala, ko sta ga starček Simeon in prerokinja Ana razglasila za Luč v razsvetljenje poganom. Skratka redno življenje po veri se vedno obrestuje... Tega se zavedamo redovniki in se Bogu zahvaljujemo za posebno leto posvečenega življenja, ki se danes izteka. Cerkev nam je v tem letu ponudila veliko priložnosti, da redovništvo bolje spoznamo in sami ovrednotimo. Tudi mi moramo biti luč v razsvetljenje sedanjega časa, ko poganstvo tako napreduje...

7. 2. – 5. navadna nedelja

Ko je množica pritiskala nanj in poslušala Božjo besedo, on pa je stal ob Genezareškem jezeru, je zagledal dva čolna pri bregu; ribiči so pravkar stopili iz njiju in izpirali mreže. Stopil je v enega izmed čolnov, bil je Simonov, in Simona prosil, naj odrine malo od kraja. Sédel je in učil množico iz čolna. Ko pa je nehal govoriti, je rekel Simonu: »Odrini na globoko in vrzite mreže za lov!« Simon mu je odgovoril: »Učenik, vso noč smo se trudili, pa nismo nič ujeli, a na tvojo besedo bom vrgel mreže.« In ko so to storili, so zajeli veliko množino rib, tako da so se jim mreže začele trgati. Pomignili so tovarišem v drugem čolnu, naj jim pridejo pomagat. Prišli so in napolnili oba čolna, tako da sta se začela potapljati. Ko je Simon Peter to videl, je padel Jezusu pred noge in rekel: »Pojdi od mene, Gospod, ker sem grešen človek!« Nad ulovom rib, ki so jih zajeli, je osupnil on in vsi, ki so bili z njim, prav tako pa tudi Jakob in Janez, Zebedejeva sinova, ki sta bila Simonova družabnika. Tedaj je Jezus rekel Simonu: »Ne boj se! Odslej boš lovil ljudi.« In ko so potegnili čolna na kopno, so pustili vse in šli za njim (Lk 5, 1 – 11).

Dogodek nam je poznan. Jezus zaradi množice tako 'mimogrede' naprosi Simona za majhno uslugo, da mu posodi čoln za pridižnico. Iz nje veliko lepega pove, kar je izmučenim ribičem verjetno večkrat presedalo. Češ, 'lahko je govoriti, ujeti zadosti rib, je pa kaj drugega.' Seveda je Jezus poznal njihove misli in razočaranje. Zato jim hoče uslugo povrniti in pravi Simonu, naj odrine na globoko in še enkrat poskusi srečo. Zgodilo se je toliko rib, da je Petra vrglo na obraz pred Učenik z rotečo prošnjo, naj gre h komu drugemu, ker je on prevelik grešnik...

Poslušati Božjo besedo in po njej ravnati zahteva kar nekaj premagovanja. Lahko tudi razočaranja... toda končni rezultat je vedno strah zbujajoč pred Božjo vse¬mogočno¬stjo in dobroto.

Leto usmiljenja prinaša toliko najrazličnejših lepih reči, le zaupati in na Njegovo besedo pogumno brezkompromisno vreči mreže na lov. Rezultat ne more izostati. Nikar si ne mislimo, da Jezus ne misli tudi na mene osebno. Povabilo na lov ljudi velja Simonu, ki mu je potem nadel ime Peter. Toda pridružili so se mu tudi brat Andrej in Zebedejeva sinova Jakob in Janez. Sedaj smo na vrsti mi, da v svetem letu tudi mi vržemo mrežo na lov za ljudmi, ki so se versko ohladili, ali celo utrudili, žal nekateri povsem zavozili svoje življenje. Naša komuna se je v desetih letih izkazala, sedaj imamo še več prostora. Da bi pa se še kdo pridružil je potrebno ogromno milosti, ki jo lahko skupaj izprosimo. Tu lahko pomagate vsi, še zlasti ostareli in bolni, ki imate več časa, če k molitvi priložite še trpljenje, bo uspeh večji...

Župnijska Karitas Stari trg ob Kolpi

Naš prvi jubilej ob 10 letnici se počasi, a vztrajno približuje. V skupnosti potekajo prve priprave, da bi bilo vse lepo in prav. Ne pozabimo na molitev.

13. 2. dekanijsko romanje v stolnico

Na škofiji je določeno, da v jubilejnem letu škofije in svetem letu vsaka dekanija poroma v stolnico. Po abecedi smo pač Belokranjci prvi na vrsti. Zato bomo romali prvo postno soboto. Iz škofijskega dvorišča poromamo skozi sveta vrata v stolnico. Tam bo najprej spokorno bogoslužje in prilika za spoved. Nato pa somaševanje s škofom na čelu. Kdor opravi spoved in prejme obhajilo, dobi svetoletni odpustek... odhod izpred župnišča ob 7.00.

5. 2. ob 17.00 seja ŽPS in ŽK

Kar nekaj stvari se je nabralo, ki jih je treba predelati. Predvsem se nam bliža deset letnica ustanovitve župnijske Karitas. Zato ste vabljeni člani, ki ste vsaj malo aktivni, da premislimo, kako bomo delovali v naslednjim desetletju.

Tudi sistematske kraje po župnijah zahtevajo našo večjo budnost in organiziranost. Iz Oznanil lahko razberete, da nam zmanjkuje mašnih namenov. Nekaj smo mi jih odstopili na škofiji. Vendar je to slabo znamenje. Če verniki ne čutijo potrebe prispevati za svoje rajne, ali druge dobre namene, še zlasti, če ni nikogar skozi teden k sv. maši, gre nekaj zelo narobe!?

Spored sv. maš in bogoslužja

2. 2. – Svečnica Zg  17. 00:
Na svečnico se zberemo v Zagozdacu pri blagoslovu sveč  za cerkvene in domače zadeve. Lepo povabljeni. Letos so sveče zopet malo drugačne pa svetujemo, da jih preskusite in nekaj prispevate za sveče tre elektriko po naših cerkvah.
Na svečnico obhajamo redovniški dan. Letos se zaključi posebno leto Bogu posvečenega življenja. Na škofijski ravni bo slovesna maša v N M pri frančiškanih ob 10h. Lahko se mi še kdo pridruži.

3. 2. 17. 00 Anton K V – sv. Blaž zavetnik in priprošnjik zoper bolezni v grlu in drugim tegobam. Ker imamo zopet čisto nov kip sv. Blaža pri sv. Antonih nad Kovačo vasjo, se bomo podali k njemu in tam prosili za poseben Blažev blagoslov ter varstvo. Lepo vabljeni!

10. 2. 17. 00 – Pepelnica. Sv. maša bo v kapeli J. K. Lepo vabljeni, da se po celodnevnem postu še posujemo s pepelom v znamenje pripravljenosti sprejeti Božje usmiljenje.

11. 2. – Lurška Marija. Tudi letos si želimo poromati v Novo mesto in se udeležiti zaključne slovesnosti s procesijo. Mislim, da je odhod okrog 16h. Prijavite se čim prej.

V februarju skrbijo za urejenost farne cerkve in kapele J. K. Radenci.