Oznanila št. 25, leto XLIX

26. 11. – KRISTUS KRALJ VESOLJSTVA: Ezk 34,11 – 17 / Ps 23 / 1 Kor 15, 20 – 26 / Mt 25, 31 – 43
3. 12. – 1. adventna nedelja – Karitas: Iz 63,16-17; 64,2-7 / Ps 80 / 1 Kor 1, 3 – 9 / Mr 13, 33 – 37
10. 12 – 2. adventna nedelja: Iz 40, 1 – 5 . 9 – 11 / Ps 85 / 2 Pt 3, 8 – 14 / Mr 1, 1 – 8

26. 11. KRISTUS KRALJ VESOLJSTVA

»Ko pride Sin človekov v svojem veličastvu in vsi angeli z njim, takrat bo sédel na prestol svojega veličastva. Pred njim bodo zbrani vsi narodi in ločil bo ene od drugih, kakor pastir loči ovce od kozlov. Ovce bo postavil na svojo desnico, kozle pa na levico. Tedaj bo kralj rekel tistim, ki bodo na desnici: ›Pridite, blagoslovljeni mojega Očeta! Prejmite v posest kraljestvo, ki vam je pripravljeno od začetka sveta! Kajti lačen sem bil in ste mi dali jesti, žejen sem bil in ste mi dali piti, tujec sem bil in ste me sprejeli, nag sem bil in ste me oblekli, bolan sem bil in ste me obiskali, v ječi sem bil in ste prišli k meni.‹ Tedaj mu bodo pravični odgovorili: ›Gospod, kdaj smo te videli lačnega in te nasitili ali žejnega in ti dali piti? Kdaj smo te videli tujca in te sprejeli ali nagega in te oblekli? Kdaj smo te videli bolnega ali v ječi in smo prišli k tebi?‹ Kralj jim bo odgovoril: ›Resnično, povem vam: Kar koli ste storili enemu od teh mojih najmanjših bratov, ste meni storili.‹
Tedaj poreče tudi tistim, ki bodo na levici: ›Proč izpred mene, prekleti, v večni ogenj, ki je pripravljen hudiču in njegovim angelom! Kajti lačen sem bil in mi niste dali jesti, žejen sem bil in mi niste dali piti, tujec sem bil in me niste sprejeli, nag sem bil in me niste oblekli, bolan sem bil in v ječi in me niste obiskali.‹

Na praznik Kristusa Kralja nam Jezus jasno spregovori, kako bo ob dovršitvi sveta. Pojavil se bo v spremstvu angelov in naredil dokončni red med dobrim in zlom. Kriterij je jasen in potrjuje, da je naj važnejša ljubezen, ki jo najlažje preizkusimo, ali dokažemo v ljubezni do bližnjega. Tu moramo biti dosledni brez razlik. Lahko je namreč ljubiti tistega, ki te ima rad in ti je simpatičen. Ljubiti moramo tudi sovražnike in tiste, ki se jih bojimo. To je najbolj radikalno doživel sv. Frančišek, ki se je življenjsko bal gobavcev. Kmalu po odpovedi vsemu se mu je na neki poti pojavil gobavec v vsej svoji grozoti. Razumel je, da ne sme zbežati, ampak tvegati vse. Zato ga je poljubil in šel po svoji poti naprej, ko se je obrnil na poti ni bilo nikogar. Spoznal je, da mu je prišel na proti sam Jezus v podobi odurnega gobavca. Preizkušnjo je odlično opravil. Potem mu ni bilo več težko prav nič storiti, ali tvegati.

Sedaj smo na vrsti mi, da se izkažemo v svoji ljubezni, koliko je zmožna tvegati in se dati v službo bližnjemu. Pričenja se teden Karitas. Potreb je več kot dovolj, da lahko vsi pridemo na vrsto. Nabirka nedelje Karitas je ¾ za Škofijsko karitas in ¼ za našo. Okoliščine nas silijo v že skoraj herojska tveganja.

3. 12. – 1. adventna – nedelja Karitas

Pazíte in bedite, ker ne veste, kdaj pride ta čas! Tako bo kakor s človekom, ki je zapustil svoj dom in šel na potovanje. Svojim služabnikom je izročil oblast, vsakemu svoje opravilo, vratarju pa je naročil, naj bedi. Bodite torej budni, ker ne veste, kdaj pride hišni gospodar – zvečer, opolnoči, ob petelinjem petju ali ob zori – da vas ne najde spečih, če pride nenadoma. Kar pravim vam, pravim vsem: Bodite budni!«

To liturgično leto bomo poslušali Evangelija, ki sta ga zapisala Marko in Janez. Marko je nekaj časa spremljal apostola Petra in je v aramejščini zapisal Petrove pridige. Potem so tudi ta prvotni zapis prevedli v grščino. Janez je bil Jezusov najmlajši apostol. On je edini dolgo živel in tako opazil, da nekaterih stvari ljudje ne razumejo pravilno. Zato je še on napisal Evangelij, tir kratka pisma in zadnjo knjigo Svetega Pisma Razodetje.

V začetku adventa je še misel navezana na poslednje reči. Kako bo ob dovršitvi sveta. To nas v resnici malo skrbi in spravlja v zadrego, kako bi se pripravili na srečanje z Gospodom. Če poškilimo na prvo stran, nam Jezus naravnost pove: »Bil sem lačen, nag, popotnik… In ste mi, ali mi niste postregli.«

Nedelja Karitas je kot nalašč za to, da Jezusove ugotovitve ob koncu sveta vzamemo za res. Na svetu je toliko potrebnih ljudi in skupin, da lahko razdelimo celo Evropo pa bo še ostalo na tisoče stradajočih. To nam ne sme vzeti poguma. Mi naredimo tisto in toliko, kolikor zmoremo danes, jutri pa zopet, koliko zmoremo jutri in pojutrišnjem podobno. Za zgled si vzemimo sv. Terezo iz Klakute, ki se je zavedala, da je vse njeno delo le kaplja v ocean revščine. Vendar je dejala, da bi ta kaplja manjkala oceanu, če je ne bi dodala.

Torej danes prispevajmo svoj denarni dar za Karitas, jutri in naprej pa tam, kjer se pokaže potreba pa nas bo tudi Miklavž vesel, ki goduje ta teden. Prav sv. Miklavž je tudi veliki vzornik, kako si naj kristjani pomagamo. Lepo vabljeni na njegovo žegnanje tudi vsi, ki ste odvisni od lepega vremena, ne glede, ali Vas skrbijo poplave, suša, ali moča. Sv. Miklavž je priprošnjik v vseh teh zadevah.

Torej dobra priprava na božič in vse praznike ob prehodu v novo koledarsko leto, naj ne bo zaznamovan samo z tisoči lučk in potratnem praznovanjem, ki se običajno konča s popivanjem, ampak s sočutno skrbjo za potrebe bližnjih.

Kako je bilo ob žegnanju podob vrlih Slovencev 18. 11.?

Pripravljeno je bilo lepo in dovolj in tudi prostora je bilo še veliko.

Glavni pastir v škofiji je v prvi vrsti domači škof, zato je njegov obisk praznik za vse farane. Tako je tudi če pride že upokojeni nadškof od drugod tehten razlog za obisk bogoslužja. Tega bi se morali zavedati in pokazati še zlasti ob blagoslovu tolikih podob naših slovenskih vzornikov. Po drugi strani me čudi, da imajo najbolj goreči in pravoverni skoraj redno ob takih priložnostih neke obveznosti drugje!?

V resnici je slovesnost bila zelo lepa in sproščena. Nadškof msgr. Stanislav Hočevar nas je goreče spodbujal k posnemanju tolikih vzornikov in priprošnjikov. Naj ne nehamo moliti in se priporočati tem blaženim, mučencem, mistikam in svetniškim kandidatom. Med vsemi izžareva nekaj posebnega naša Mimica. Prav ona je v svojem dogem življenju doživela veliko preizkušen in še več lepih dogodkov. Zmeraj se je postavila na zadnje mesto in dobesedno udejanjila Jezusovo priporočilo: »Kdor hoče biti velik, naj bo vsem služabnik«. Do sebe je bila stroga in skromna, zato pa tako vplivna v bolnici in vsem Novem mestu. V svoji pregovorni skromnosti je dosegla, da je upodobljena na zadnji klopi, čeprav sem si to mesto ohranil za sebe. Pa se je naknadno izkazalo, da je treba narediti še eno klop in od tu se sedaj prijazno smehlja prav ona naša draga Mimica. Tako je tudi prav.

Tudi vsi ostali upodobljeni iz vse Slovenije in vseh naših škofij so vsak na svojem področju bili veliki in pomembni. Eni so že dosegli čast oltarja da jim pripada naslov bl. - blaženi. Še več je kandidatov za ta naslov in se imenujejo častitljivi božji služabnik. Eni bodo razglašeni za mučence. Spet drugi bodo s strani Cerkve ostali brez teh nazivov, vendar smo lahko trdno prepričani, da so v nebesih.

800 let od prvih jaslic v Grecu

Pred osmimi stoletji je sv. Frančišek uprizoril prve žive jaslice, da bi čimbolj konkretno doživel neizmerno božjo ljubezen in kruto stisko Svete Družine. V Jožefovem in Davidovem mestu je bila zavrnjena, da so tako rekoč vedrili v občasnem hlevu. Tu je Marija rodila Božjega Sina in ga položila v jasli. Jožef je gotovo naredil čudovito posteljo za Jezusa, ki je žel ostala v Nazaretu. Sedaj pa ta hladen tuš negostoljubnih rojakov in ta opuščeni hlev v svoji pomanjkljivi opremi.

Potrudimo se in naredimo si letos res lepe jaslice skupaj z otrocih. Predvsem pa opravimo dobro adventno spoved in lepo posteljimo posteljico v svoji duši za novorojenega Zveličarja, ki prihaja.

Miklavž bo letos bolj skromen

Zaradi velikih potreb prizadetih smo velik del sredstev Karitas nakazali za prizadete, še več jih pa še moramo. Zato bomo otroke obdarili tako, kot smo bili mi v naši mladosti. Nekaj sadja in dobre volje. Največji dar je to, da jih starši redno pripeljete k sv. maši in jim sproti razlagate, kako so cerkveni časi vsak po svoje lepi in bogati. Advent priprava, božič veselje, post priprava, velika noč zmaga življenja, Binkošti Cerkev v vsakdanjem življenju …

Spored sv. maš in bogoslužja

30. 11. sv. Andrej Kalvarija Žegnanje:
V nedavno lepih starih časih se nas je kar nekaj zbiralo na Kalvariji ob godu sv. Andreja pa tudi na postne petke. Sedaj je kapela polna starih klopi od sv. Jožefa pa je tako malo odziva. Kljub temu bi bilo lepo, da bi prišli in molili za našega prvega škofa msgr. Andreja Glavana in tudi za ostale. Lepo vabljeni.

6. 12. Videm žegnanje ob 16.00
Tudi na Videm ste lepo vabljeni, saj je sv. Miklavž najbolj radodaren in priljubljen svetnik. Nekaj bo že prinesel s seboj. Lani je bila taka tema, da bo letos eno uro prej. Radi se priporočimo sv. Miklavžu za pridne otroke in primerno vreme, da ne bo suše in še manj poplav.

Teden Karitas od 26. 11. do 3. 12.
Zadnji teden Cerkvenega leta je rezerviran za Karitas. Cerkev nas ob zaključku  liturgičnega leta vabi, da se na poseben način Bogu zahvalimo za vse prejete darove. To najlažje naredimo tako, da kaj darujemo za našo in Škofijsko karitas. Tudi v Sloveniji so mnogi ostali brez vsega v poplavah, požarih, zaradi bolezni …
Zato damo ¾  nabirke Škofijski karitas, ¼ ostane nam doma.

3. 12. – 1. adventna nedelja: Letos je advent najkrajši, ker je na četrto nedeljo že sveti večer torej samo tri tedne. Na božič se pripravimo predvsem duhovno, ko  mislimo na svoje grehe, ki se jih bomo spovedali na 3. adventno nedeljo 17. 12. med sv. mašo ob 10.00. Predvsem pomagajmo otrokom, da jih uvajamo v božično skrivnost z pripravo na jaslice in vse v zvezi z njimi

V decembru čisti in ureja kapeli in župnišče Zagozdac in Podgori.