Oznanila št. 8, leto LII

29. 3. – 6. postna nedelja: Iz 50, 4 – 7 / Ps 22 / Flp 2, 6 – 11 / Mt 26, 14 – 75; 27, 1 – 66
2. 4. – veliki četrtek: 2 Mz 12, 1 – 14 / Ps 116 / 1 Kor 11, 23 – 26 / Jn 13, 1 – 15
3. 4. – veliki petek: Iz 52, 13 – 53 / Ps 31 / Heb 4, 14 – 16; 5, 7 – 9 / Jn 18, 1 – 19, 42
4. 4. VELIKA NOČ: Apd 10, 34a. 37 – 43 / Ps 118 / Kol 3, 1 – 4 / Jn 20, 1 – 9
12. 4. – 2. velikonočna nedelja – Bela: Apd 2, 42 -47 / Ps 118 / 1 Pt 1, 3 – 9 / Jn 20, 19 - 31

19. 3. – 6. postna nedelja – cvetna

Tedaj je šel eden izmed dvanajsterih, po imenu Juda Iškarijot, k vélikim duhovnikom in rekel: »Kaj mi hočete dati in vam ga izročim?« Ti pa so mu plačali trideset srebrnikov. Odtlej je iskal priložnost, da bi ga izročil. Prvi dan nekvašenega kruha so prišli k Jezusu učenci in mu rekli: »Kje hočeš, da ti pripravimo, da boš jedel pashalno jagnje?« Dejal jim je: »Pojdite v mesto k temu in temu in mu recite: ›Učitelj pravi: Moj čas je blizu, pri tebi bom obhajal pasho s svojimi učenci.‹« In učenci so storili, kakor jim je Jezus naročil, in pripravili pashalno jagnje. Ko se je zvečerilo, je sédel z dvanajste -rimi. Ko so jedli, je rekel: »Resnično, povem vam: Eden izmed vas me bo izdal.« Učenci so se silno užalostili in so mu začeli drug za drugim govoriti: »Saj nisem jaz, Gospod?« On pa je odgovoril: »Kateri je z menoj pomočil roko v skledo, ta me bo izdal. Sin človekov sicer odhaja, kakor je pisano o njem, toda gorje tistemu človeku, po katerem je Sin človekov izročen! Bolje bi bilo za tega človeka, da se ne bi rodil.« Izdajalec Juda je odgovoril: »Rabi, saj menda nisem jaz?« Dejal mu je: »Ti si rekel!«

Na cvetno nedeljo beremo poročilo o Jezusovem trpljenju, ki ga ne morem objaviti vsega. V komentarju samo nekaj bistvenih poudarkov. Tokrat sem izbral Judov 'sindrom'. On si je goreče želel, da bi Jezus pometel z Rimljani in še s kom, ker je bil iz vrste skrajnežev 'zelotov' predhodniki teroristov. Ko se je Juda zavedel, da so ga izkoristili in Jezusa namesto za kralja izdali Pilatu ter umorili, se je obesil, s tem je svoj greh še podvojil. Kakor je izdaja nekaj okrutnega, je samomor še hujši greh. Zato kristjani moramo storiti vse, da bi se ta greh čim bolj izkoreninil. Mi nikakor ne moremo pristati na samomor z pomočjo, ali evtanazijo. Ne ubijaj! in pika.

1.4. veliki četrtek

Medtem ko so jedli, je Jezus vzel kruh, blagoslovil, razlomil, dal učencem in rekel: »Vzemite, jejte, to je moje telo.« Nato je vzel kelih, se zahvalil, jim ga dal in rekel: »Pijte iz njega vsi. To je namreč moja kri zaveze, ki se preliva za mnoge v odpuščanje grehov. A povem vam: Odslej ne bom več pil od tega sadu vinske trte do tistega dne, ko bom z vami pil novega v kraljestvu svojega Očeta.« In ko so odpeli hvalnico, so odšli proti Oljski gori.

Po pomnožitvi kruha, je Jezus dejal, da bodo morali jesti njegovo meso in piti njegovo kri, zato jih je mnogo odstopilo od njega. Pri zadnji večerji se je vse lepo uredilo, ko je namesto svojega telesa in krvi vzel kruh in vino. To je najbolj elegantna daritev. Nobena religija nima boljše. Zato smo Bogu hvaležni, ponosni in z veseljem prejemamo sveto Rešnje Telo v čisto dušo. Žal je sedaj veliko obhajil pa malo spovedi, kar je lahko zelo usodno. Prejeti sv. obhajilo v smrtnem grehu je božji rop. Jezus je rekal, da kdor ne vredno je njegovo telo in pije kri, si sam sodbo je in pije.

5. 4. – VELIKA NOČ GODPODOVO VSTAJENJE

Marija pa je stala zunaj pred grobom in jokala. Med jokom se je sklonila v grob in zagledala dva angela v belih oblačilih. Sedela sta eden pri vzglavju in eden pri vznožju, kjer je bilo položeno Jezusovo telo. Rekla sta ji: »Žena, zakaj jokaš?« Dejala jima je: »Mojega Gospoda so odnesli in ne vem, kam so ga položili.« Ko je to rekla, se je obrnila in zagledala Jezusa. Stal je tam, pa ni vedela, da je Jezus. Jezus ji je rekel: »Žena, zakaj jokaš? Koga iščeš?« Mislila je, da je vrtnar, in mu rekla: »Gospod, če si ga ti odnesel, mi povej, kam si ga položil, in ga bom jaz odnesla.« Jezus ji je dejal: »Marija!« Ona se je obrnila in po hebrejsko rekla: »Rabuní« (kar pomeni Učitelj). Jezus ji je rekel: »Ne oklepaj se me! Kajti nisem še šel gor k Očetu; pojdi pa k mojim bratom in jim povej: ›Odhajam gor k svojemu Očetu in vašemu Očetu, k svojemu Bogu in vašemu Bogu.‹« Marija Magdalena je šla in učencem sporočila: »Gospoda sem videla,« in to, kar ji je povedal.
Pod noč tistega dne, prvega v tednu, ko so bila tam, kjer so se učenci zadrževali, vrata iz strahu pred Judi zaklenjena, je prišel Jezus, stopil mednje in jim rekel: »Mir vam bodi!«

Ne velikonočno jutro so pobožne žene z Magdaleno na čelu hitele h grobu, da bi opravile tisto, kar v stiski s časom ob pogrebu niso utegnili. A grob je bil izpraznjen. Angela sta sicer pojasnila ženam, 'da je vstal, kot jim je rekel', a tega niso razumele, zato se je Magdalena vrnila h grobu in tam srečala Gospoda.

Do večera se je marsikaj zgodilo, končno so se zaprli v dvorano zadnje večerje in v strahu čakali prihodnjih dni. Naenkrat se pojavi Jezus in jim reče: »Mir vam bodi« in še »Prejmite Svetega Duha, komor grehe odpustite, so jim odpuščeni, komur jih zadržite so jim zadržani!« Nikomur ni nič oponašal, da so ga zapustili, samo tolažba in najvažnejše naročilo. Do njegovega vstajenja ni nihče mogel odpuščati grehov. To je tisto, kar nas kristjane loči od drugih vernikov. Edino mi imamo ta zakrament odpuščanja in še evharistijo. To je tako velik privilegij, da si težko predstavljamo in zavedamo, kaj v resnici imamo. Kakor koli že Jezus nas želi vse imeti v nebesih. Njegovo trpljenje, smrt in vstajenje je tako močno in dragoceno, da lahko vsakega pospremi v nebesa. Seveda pod pogojem, da te zakramente vzamemo zares in jih vredno prejemamo.

Dragi moji, doživljamo resne čase. Namesto miru se vojne širijo in poglabljajo, da že marsičesa primanjkuje in vse se draži. Tudi volitve niso nikogar potolažile, ampak premnoge razočarale. V to stisko nas pozdravlja vstali Odrešenik: »Mir vam bodi!« Radijski misijon nam je predstavil sv. Frančiška, ki se je od bogastva ter razburljivega viteštva obrnil za Gospodom. Kljub velikim naporom je dobil od Boga vse in še po vrh brate in sestre. Gospod mu je zaupal, naj popravi njegovo Cerkev, ki se je preveč poplitvila. Le kaj bi rekel danes? Zato predlagam, da si le malo privzamemo Frančiškovega duha pa bomo lažje prebrodili tudi to krizo. Pozdravljam Vas z njegovim pozdravom: »Gospod naj vam podari mir in z njim vse dobro!«

Kako naprej?

Postni čas se je prevesil v veliki teden. Podoživljali bomo naj odločilnejše trenutke našega odrešenja. Na cvetno nedeljo vse veselo polno pričakovanja, kot pred volitvami ko vsi računajo na zmago. Nato zadnja večerja, Jezus umije noge svojim učencem – le kaj se gre? Ampak, kdor hoče biti velik, naj bo vsem služabnik. Nato napoved izdajstva in zatajitve, končno še tri ure spanja, ko bi treba čuti in moliti s svojim Učiteljem, Juda ga poljubi in kmalu Peter trikrat zataji.

Le Janez se je upal stati pod križem, da je slišal »sin tvoja Mati«.

Tretji dan še zadnji obup zaradi praznega groba. Torej čim prej od kraja nesreče. Pa se pojavi tako znani neznanec in provocira, da se je vse prav zgodilo, vse jima pojasni, bilo je pač potrebno Mesiju tako trpeti in iti v svojo zmagovito slavo…

Kristjani imamo vse tako lepo pojasnjeno, ne rabimo vzdihovati niti nikamor bežati. Jezus je tudi letos vstal in premagal vse naše težave ter križe ozaljšal z zmago življenja. V neki reklami je stavek: »Kaj pa če je vse res?« Verniki se ne smemo tako tolažiti, ampak: »Ker je vse res, se moram vedno vračati na Kalvarijo in potem k velikonočni slovesni daritvi, ki se ponavzočuje pri vsaki daritvi sv. maše, Na veliko noč in ob nedeljah še toliko bolj. Če to vzamemo vsi kristjani za življenjsko vodilo, se bo tudi v naši državi in po vsem svetu vse lepo posložilo. Aleluja, aleluja, aleluja!

Spored bogoslužja in mašni nameni

Veliki teden je najvažnejši v letu.

Veliki Četrtek: Dopoldne je v stolnici krizmene sv. maša, ko škof posveti sv. krizmo in krstno ter bolniško olje. Duhovniki obnovimo svoje duhovniške obljube. Zvečer je slovesna sv. maša s spominom na zadnjo večerjo. Po sv. maši prenesemo najsvetejše v božji grob in molimo z Jezusom v Gecemanju.

Veliki petek: Dopoldne duhovniki skupaj molimo, razdelimo sveta olja in opravimo pogovor o tekočih zadevah. Popoldne ob treh je križev pot če bo vreme primerno na Kalvariji. Ob 16.00 so obredi velikega petka – strogi post.

Velika sobota: 7.00 blagoslov ognja za raznos, vabljeni birmanci.
Potem so blagoslovi jedil po terenu. Zvečer v mraku blagoslov ognja in velikonočne sveče, prenos luči v kapelo, nato vigilija in slovesna sv. maša.

Velika nedelja: Vstajenje na dvorišču nato procesija v primeru dežja naravnost v cerkev. Sledi slovesna sv. maša, ki je nekako najvažnejša v vsem letu. Tudi ob 10.00 je slovesna sv. maša. Pri obeh je ofer. Letos ga še posebej priporočam, ker so v izdelavi okna tudi za farno cerkev (8 + 12 + 13 Pr.).

Upam, da se zavedate resnosti tedna pred nami in se boste temu primerno udeleževali obredov in pri njih dejavno sodelovali zlasti v procesiji.

V aprilu čistijo farno in ostale prostore Radenci.