Oznanila št. 12, leto LII

24. 5. – BINKOŠTI: Apd 2, 1 – 11 / Ps 104 / 1 Kor 12, 3 – 7. 12 – 13 / Jn 20, 19 – 23
31. 5. – SVETA TROJICA: 2 Mz 34, 4 – 9 / Ps Dan 3, 52 – 56 / 2 Kor 13, 11 – 13 / Jn 3, 16 – 18
4. 6. – SV. REŠNJE TELO IN KRI: 5 Mz 8, 2 – 3. 14 - 16 / Ps 147 / 1 Kor 10, 16 – 17 / Jn 6, 51 – 58

14. 5. – BINKOŠTI

Pod noč tistega dne, prvega v tednu, ko so bila tam, kjer so se učenci zadrževali, vrata iz strahu pred Judi zaklenjena, je prišel Jezus, stopil mednje in jim rekel: »Mir vam bodi!« In ko je to rekel, jim je pokazal roke in stran. Učenci so se razveselili, ko so videli Gospoda. Tedaj jim je Jezus spet rekel: »Mir vam bodi! Kakor je Oče mene poslal, tudi jaz vas pošiljam.« In ko je to izrekel, je dihnil vanje in jim dejal: »Prejmite Svetega Duha! Katerim grehe odpustite, so jim odpuščeni; katerim jih zadržite, so jim zadržani.«

Danes dan po sv. birmi obhajamo slovesni praznik Binkošti – prihod Svetega Duha. Kaj lahko še zapišem po aktivni devet dnevnici in dnevu svete birme? Jezus je že pred trpljenjem učence tolažil, da sicer gre, ampak je to z njih dobro, ker bo poslal drugega Tolažnika. Ob vstajenju pa jim položi na srce naj prejmejo Svetega Duha. Še več naj njegove darove uporabljajo. Apostoli – škofje in duhovniki tudi za odpuščanje grehov, naj delijo zakrament sprave. Navadni kristjani laiki, redovniki in diakoni pa se naj izkažejo z vsemi drugimi deli usmiljenja tako materialnimi kot duhovnimi. To je tako veliko področje, ker skoraj vsako dejanje lahko opraviš in oplemenitiš na višji ravni. V moči in z pomočjo Svetega Duha se še bolj potrudiš, da dosežeš dodano vrednost za sebe in za bližnjega in s tem počastiš Boga.

Potrudimo se in ne zanemarjajmo darov Svetega Duha!

Dragi birmanci. Malo se je bilo le treba potruditi in vztrajati do prejema zakramenta. Sedaj nam Cerkev svetuje, da ne zanemarimo vseh teh darov, ki smo jih deležni te dni. Papež Leon XIV. je predlagal še en dar Svetega Duha – dar vztrajnosti v veri, da bi po birmi zaživeli polno versko življenje z rednim obiskom sv. maše, spovedi in molitve. Birma naj ne bo odhod iz vere, ampak še bolj resen pristop k verski praksi.

31. 5. – PRESVETA TROJICA OČE, SIN IN SVETI DUH

Bog je namreč svet tako vzljubil, da je dal svojega edinorojenega Sina, da bi se nihče, kdor vanj veruje, ne pogubil, ampak bi imel večno življenje. Bog namreč svojega Sina ni poslal na svet, da bi svet sodil, ampak da bi se svet po njem rešil. Kdor vanj veruje, se mu ne sodi; kdor pa ne veruje, je že sojen, ker ne veruje v ime edinorojenega Božjega Sina.

Nikodem je bil član velikega zbora in razumen. Spoznal je, da navaden človek ne more delati tolikih in takih znamenj – čudežev. Hotel se je osebno sicer na skrivaj pogovoriti in priti na jasno, kdo je Jezus. Prizor srečanja imamo upodobljen na naši novi zakristijski omari. Jezus pojasni bistveni premik dojemanja Boga. Bog je padli svet vzljubil in poslal njega – svojega Sina, da bi nas odrešil. Zaradi našega odrešenja, se nam Bog kaže kot troedin v treh osebah en Bog. Po Svetem duhu je Marija spočela Jezusa in ostala devica tudi po rojstvu. Tako smo spoznali nekaj o bivanju Boga.

Bistveno je seveda, da nas Bog tako ljubi, zato se je Božja Beseda Božji Sin učlovečil, da bi nas s svojo smrtjo in vstajenjem odrešil. Naša šansa je v tem, da vanj verujemo in mu sledimo, kdor pa tega ne more, ali noče verovati, je že v obsodbi, ker v nobenem drugem imenu ni odrešitve, ni srečne večnosti. Žal.

Pri spraševanju birmancev je škof to poudaril. Tudi vsi drugi narodi, ki Jezusa ne poznajo niti ga ne priznavajo za Odrešenika bodo prišli v nebesa samo po njem. Njih se bo Bog usmilil po njihovi vesti. Zato moramo priznati, da je krščanstvo najbolj privilegirana vera. Prej so bili to judje, kot izvoljeno ljudstvo, da se je iz njih rodil Zveličar. Sedaj so to vsi narodi, ki sprejmejo vero v troedinega Boga Očeta in Sina in Svetega Duha. Mi imamo razodetje in zakramente. Druge religije pa se po svojih omejenih močeh trudijo na različne načine, da bi se Bogu približali in se bi jih usmilil. Kot rečeno jim tu pomaga vest, ki jih opozarja, naj se izogibajo hudega in trudijo za dobro.

31. 5. – SVETO REŠNJE TELO IN SVETA REŠNJA KRI

Jaz sem živi kruh, ki sem prišel iz nebes. Če kdo jé od tega kruha, bo živel vekomaj. Kruh pa, ki ga bom dal jaz, je moje meso za življenje sveta.«
Judje so se tedaj med seboj prepirali in govorili: »Kako nam more ta dati svoje meso jesti?« Jezus jim je tedaj rekel: »Resnično, resnično, povem vam: Če ne jeste mesa Sina človekovega in ne pijete njegove krvi, nimate življenja v sebi. Kdor jé moje meso in pije mojo kri, ima večno življenje in jaz ga bom obudil poslednji dan. Kajti moje meso je resnična jed in moja kri resnična pijača. Kdor jé moje meso in pije mojo kri, ostaja v meni in jaz v njem. Kakor je mene poslal živi Oče in jaz živim po Očetu, tako bo tudi tisti, ki mene jé, živel po meni. To je kruh, ki je prišel iz nebes, ne tak, kakršnega so jedli vaši očetje in so pomrli: kdor jé ta kruh, bo živel vekomaj.«

Zdaj se malo pomudimo pri naših treh prvoobhajancih. Oni so nedavno prvič prejeli Sveto Rešnje Telo. Gre za nedoumljivo skrivnost, ki si jo pač vsak po svoje nekako predstavlja in verjame. Bistveno je, da se nam daje Jezus v jed in pijačo, ki nas usposablja za večno življenje. Tega bomo deležni po smrti, če bomo svete skrivnosti prejemali vredno. Kaj to pomeni vredno? To pomeni, da moramo prejemati obhajilo v posvečujoči milosti - torej brez smrtnega greha.

Žal se je tudi pri nas nekako razpasla dvojna napačna praksa. Eni že leta niso šli k sv. spovedi pa kar lepo prejemajo sv. obhajilo. Drugi pa sploh ne hodite k sv. spovedi niti k obhajilu, čeprav bi lahko. Tisto prvo je narobe in greh. Drugo pa je omalovaževa-nje potrebnosti prejemanja zakramenta. Oboje zanemarja zelo pomembne Jezusove besede, da brez tega nimamo kondicije za nebesa. Bodimo preudarni in se držimo Jezusovih ter Cerkvenih navodil.

Naše drevo življenja je blagoslovljeno

Po birmi je naš prvi novomeški škof msgr. Andrej Glavan še dokončno blagoslovil naše novo znamenje. 10. 12. 2025 je blagoslovil samo 1/3 podobo jaslic. Sedaj 23. 5. 2026 še svete Tri kralje in sv. Frančiška ter streho in ostalo. Gre za pridobitev, ki lepo zaokroži park pred cerkvijo. Začasno ga imenujemo Novo drevo življenja. V raju sta Eva in Adam zapravila milost, ker sta poskusila sad z drevesa spoznanja dobrega in hudega. Takrat je Bog napovedal Odrešenika. Tukaj imamo upodobljeno rojstvo 'novega Adama' Jezusa Kristusa. Na drugi tretjini so Trije kralji, ki prinašajo svoje darove. Azijec zlato – rožni venec naše molitve so duhovno zlato. Afričan prinaša miro olje za večno luč naše vere, ki sveti v jaslice. Evropejec kadilo našo krščansko tradicijo, ki naj odišavi – oplemeniti vse druga ljudstva, ki prihajajo k nam. Na tretji tretjini je sv. Frančišek, ki je pred 802 leti upodobil prve jaslice. V jaslicah se je uresničila napoved – rojstvo novega Adama. Zgoraj je osmero kotna streha, ki spominja na krst. Zvezda vodnica kaže od kod piha veter.

Škarpa je nepravilne oblike. Zelo viden je poseben kamen, ki izstopa. Tu se je izkazalo, kar piše v psalmu, »Kamen, ki so ga zidarji zavrgli, je postal vogelni kamen«. Ko je zidar g. Mika Štubljer pred leti zidal zid za kapelico sprave, je eden velik kamen pustil pod hruško. Šele, ko sem ga hotel nekam postaviti, sem na njem opazil križ. Začasno sem ga postavil ob ta zid. Sedaj je končno dobil pravo mesto. Jezusa so rojaki zavrgli že v Betlehemu, dokončno pred Pilatom. Ampak On je vstal in nam odprl nebeška vrata.

Naj nam to znamenje kaže pot v farno cerkev sv. Jožefa in naprej k našim prednikom. Jožef nas vabi, spremlja in skupaj z Marijo zagovarja pri Bogu. Njegova dvignjena mogočna desna roka nas ščiti, leva pa oprta na močno gorjačo podpira na poti skozi življenje.

Bodimo Bogu hvaležni za to pridobitev. Tone se je res potrudil in naredil tri unikatne podobe. Župnik je tudi nekaj dodal s streho in gredico. Bogu hvala.

Spored bogoslužja in mašni nameni

Pa je za nami Prvo sveto obhajilo in sveta birma
Dragi starši in otroci. Najprej Vam vsem čestitam, da ste vztrajali in dosegli tako pomembne cilje. Žal niso vsi vztrajali. Eni so samo krščeni in jih ni k verouku. Nekaj jih je z veroukom pričelo in so odnehali. Vi ste pa dosegli mlajši obhajilo, starejši birmo. To so veliki dosežki. Zato zaslužite pohvalo in čestitko.
Naš papež je pred nekaj tednih dejal, naj prosimo še za osmi dar Svetega Duha. To je dar Vztrajnosti, da bi sedaj zlasti birmanci še naprej hodili k verouku in zlasti k nedeljski sv. maši. Škofu sem postavil to vprašanje, zakaj je treba redno hoditi k sv. maši. On je poudaril predvsem 3. božjo zapoved 'posvečuj Gospodov dan!' Meni je bolj pomembno, da poudarimo Božjo ljubezen, ki se nam najbolj kaže skozi zakramente. Jezus se nam iz ljubezni daje v jed za ta in oni svet.
Sveti Frančišek je nekje zatrdil »Božja ljubezen ni ljubljena«! Potem ga je na gori Laverna prosil, naj mu pokaže, kako nas ljubi. V prikazni je videl Jezusa pribitega na križu. Iz njegovih peterih ran so izšli žarki in Frančiška ranili na rokah, nogah in strani. Potem je dve leti imel te rane – stigme do smrti.
Jezus nas je s trpljenjem, smrtjo in vstajenjem odrešil. Vse ostale čudeže je naredil z besedo. Odrešil pa nas je na tako krut način. S tem je zaslužil nedoumljiv zaklad, iz katerega deli večno življenje vsakomur, ki ga prosi. Žal se premnogi obnašajo, da se jih to ne tiče. Ne postanite jim podobni, ampak vztrajajte do nebes! Srečno!!

V juniju skrbijo za red v cerkvi in okolici Deskova in Kovača vas.