Z izrednim gospodom umetnikom Maksimom Sedejem ml. in njegovo ženo gospo dr. Anko Sedej smo se srečali v Lazih po posredovanju pokojnega gospoda Milana Lampeta. Bilo je spomladi 1996. Sedejevi so prišli pač malo na obisk po kočevskem in ga zaključili v Lazih pri Lampetu. Takoj so opazili zelo zanimivo skromno cerkvico, ki pa je žal tako zapuščena – bolje rečeno obnove potrebna. Gospod Lampe je zagovarjal župnika, da pač ne utegne storiti vsega naenkrat. Ker se zelo trudi drugod po župniji. Takrat je 'naključni obiskovalec' obljubil, da se bo zavzel v glavnem mestu pri prijateljih, da se cerkvica uredi. Kmalu smo se srečali pri sv maši in po njej dogovorili za obnovo. Gospod Sedej je pričel slikati kar dve Mariji – Poljansko Marijo in Slovensko Pieta. Njegov pokojni brat umetnostni zgodovinar dr. Ivan Sedej je kmalu pripravil strokovna navodila za obnovo.

Tako so pričele nastajati izvirne umetnine in se nizati v Lazih, Zagozdacu, pri sv. Antonu in končno tudi v Starem trgu. 1996 Laze Poljanska Marija in Slovenska Pieta. 1998 Slovenski križev pot, 1999 Zagozdac Marijino kronanje, 2000 Kovača vas Narodna pomiritev, 2001 bl. Anton Martin Slomšek. 2003 Stari trg spravna kapelica V sredi zgoraj od leve proti desni 1. Ognjeno rdeč zmaj in žena, 2. II. tabla deset zapovedi, 3. sredina Božje oko, na levi 4. I. tabla deset zapovedi in skrajno desno 4. Novi Jeruzalem. Trenutno je v delu še portret nadškofa Antona Vovka in župnika Alfonza Jarca za spravno kapelico namesto Deset zapovedi ter poslikava krilnega oltarja za kapelo sv. Ane na Kovači vasi.

Vse slike so dar naši župniji in vsem Slovencem. So tudi odraz naše preteklosti, sedanjosti in nas usmerjajo v prihodnost.

Naj jima Bog da še primernega zdravja in moči, da še čim več ustvarila in tako že na tem svetu povrne za tako dragocene darove vsem nam

Zaradi majhnega obiska sv. maše ob delavnikih in dolgih mrzlih zim je marsikje v zimskem času sv. maša na delavnike v priložnostni kapeli. Tako je bilo tudi pri nas. Ob mojem prihodu sem takoj kapelo vsaj za silo opremil, da je dajala izgled bogoslužnega prostora. Dokončno podobo pa je dobila v začetku decembra leta 2002. Zaradi izjemno velike farne cerkve so že od leta 1998, ko sem si poškodoval nogo, delavniške sv. maše skozi vse leto v kapeli. Tako je tudi Njasvetejše že nekaj let v župnišču in kapela je dostopne vse dni 24 ur. Žal se tega farani morda premalo zavedajo.

Leta 2003. 22. 11. je bila blagoslovljena nova kapelica v parku med župniščem in farno cerkvijo. V kapelici so tri plošče z imeni in posvetilom 76 žrtvam boljševistične revolucije. Vse ostale površine so zastrte z osmimi slikami umetnika Maksima Sedeja ml. V sredi zgoraj od leve proti desni:

Na mesto deset zapovedi bodo kmalu nameščena portreta mučencev in kandidatov za slovenske pričevalce vere Anton Vovk 1. ljubljanski nadškof in medvojni župnik v Starem trgu Alfonz Jarc. Kapelica je lep primer, kako bi kazalo označiti in urediti tudi številna grobišča po Sloveniji. Naši predniki so povsod, kjer se je nekaj resnega, običajno tragičnega zgodilo postavili versko – krščansko znamenje. Postavljati brez vsebinske bronaste zvone za medlim napisom, ki spominjajo na budizem, je iztrgano iz konteksta in našega slovenskega krščanskega porekla. Slike si je najlažje ogledati zvečer, ker se po dnevi blešči od steklenih vrat.

Daleč največja in najbogatejše je opremljena farna cerkev sv. Jožefa, ki stoji na temeljih dveh manjših cerkva. Valvasor še omenja dve: sv. Janeza Krstnika in sv. Mihaela, od slednje je ostal gotski prezbiterij. Nasproti je kapela sv. križa, sedaj je v njej božji grob, ki stoji skozi vse leto. Od Janeza Krstnika je morda del ladje spremenjen v zakristijo. Glavni oltar ima dve etaži, delo Metličana Jereba iz konca 19. stoletja. V sredini je romanska plastika sv. Družine in navpično Sv. Trojice. Na levi sta sv. Peter in sv. Avguštin, na desni pa sv. Ambrož in sv. Pavel. Zgoraj v sredi je slika sv. Štefana in plastiki sv. Florjana ter sv. Valentina, ki je pri starejših vernikih zelo priljubljen. Dva Angela na vrhu sta tudi starejša.

Zelo lep je tabernakelj iz belega marmorja, verjetno dunajsko delo. Daritvena miza je iz črnega marmorja. Obhajilna miza je bila iz hotaveljskega marmorja, ki pa je LETA 1983 predelana v novi daritveni oltar proti ljudstvu. V zvoniku so 4 bronasti zvonovi:

1. Veliki: podobe sv. Jožef, sv. Jurij, Jezus in emblen proizvajalca z napisom Strojne livarne Ljubljana št. 2401. Napis na robu: DAROVALI STA ME JURIJ IN KATARINA ŠTERBENC IZ STAREGA TRGA 12 LETA 1931. Na vrhu je vsekana teža 1064. Na drugih ni moč najti podobnega podatka.
2. Drugi: podobe sv. Mihael, Križanje, Brezmadežna in emblen proizvajalca z napisom Strojne livarne Ljubljana št. 2425. Napis na robu: DAR ROJAKOV IZ UNIJE (morda bi bilo prav TUJINE) ŽUPNIJA STARI TRG OB KOLPI 1931.
3. Tretji: podobe sv. Peter, sv. Jožef, sv. Pavel in emblen z napisom STROJNE LIVARNE LJUBLJANA ŠT. 2426. Napis na robu ŽULJI DOMAČINOV STARI TRG OB KOLPI 1931.
4. Navček: podoba sv. Jurija in okvir z napisom ALBERT SAMASSA LABACI. No 2270 * 1894. Na robu napis: DAROVAL JOŽEF ŠTERBENC ZLATOMAŠNIK IZ STAREGA TRGA ŠT. 12 PETRUS REŽEK PRAE PAROCHAE STARI TRG

Zvonovi so posebnost, ker so znatno krajši od običajnih iz drugih livarn. Trije novejši so skoraj enaki kolekciji kot v Šmihelu pri Novem mestu in na Trški gori.

Farna cerkev je v sedanjo podobo predelana in posvečena 1632 leta. Letnica je izpisana na kamnitem portalu kot posvetilo ob posvetitvi cerkve:

Takrat je cerkev predelana v triladijsko in dobila kamniti obokan strop. Ostrešje je bilo dvignjeno, kar je moč opaziti na ometu zvonika pod ostrešjem. Takrat je bil verjetno tudi barokiziran gotski prezbiterij cerkva sv. Mihaela, sedaj je to seveda kapela sv. Mihaela.

Ploščice so položena 1904. Od takrat so tudi nove klopi in spovednica.

Prezbiterij je preurejen 1983.

Zunanjost pa je bila urejena za 750 letnico leta 1998. V cerkvi pogrešamo originalne lestence. Le ti so se izgubili v Ljubljani med II. sv. vojno, kamor so bili poslani tik pred njo v obnovo. Podobno usodo so doživele tudi orgle. Sedaj so v stari omari nove a verjetno manjše delo in 2/3 dar grofa von Kersenbroka iz Nemčije. Cerkev po velikosti in opremi prekaša vse belokranjske, kar potrjuje, da je tu bilo zelo živo občestvo. Veliko je gotovo prispeval tudi grad iz Predgradu (Auschpegi).

Sv. maše so vedno ob nedeljah in praznikih ob 10.00. delavniške so v kapeli zvečer ob 17.00 oziroma 19.00, ali 20.00. Farno žegnanje je po novem na god sv. Jožefa delavca 1. maja ob 10.00. Vsako neparno leto je na ta dan običajno tudi birma.

Ob cerkvi je pokopališče in od leta 1997 mrliška vežica.