28. 11. – 1. adventna nedelja: Iz 2, 1 – 5 / Ps 122 / Rim 13, 11 – 14 / Mt 24, 37 – 44
5. 12. – 2. adventna nedelja: Iz 11, 1 – 10 / Ps 72 / Rim 15, 4 – 9 / Mt 3, 1 – 12
12. 12. – 3. adventna nedelja: Iz 35, 1- 6a / Ps / 146 / Jak 5, 7 – 10 / Mt 11, 2 – 11

28. 11. – 1. adventna – nedelja Karitas

Kakršni so bili namreč Noetovi dnevi, tako bo tudi ob prihodu Sina človekovega. Kakor so namreč v tistih dneh pred potopom jedli in pili, se ženili in se možile do dne, ko je šel Noe v ladjo, in niso spoznali, dokler ni prišel potop in vseh odnesel, tako bo tudi ob prihodu Sina človekovega. Takrat bosta dva na polju: eden bo sprejet, drugi puščen. Dve bosta mleli na kamnu: ena bo sprejeta, druga puščena. Bodite torej budni, ker ne veste, katerega dne pride vaš Gospod! Vedite pa, da bi bil hišni gospodar buden, če bi vedel, ob kateri straži pride tat, in ne bi pustil vlomiti v svojo hišo. Zato bodite tudi vi pripravljeni, kajti ob uri, ko ne pričakujete, bo prišel Sin človekov.« (Mt 24, 37 – 44).

Današnji Evangelij nas skoraj malo prestraši, ko opozarja, da ne vemo čas, ko bo treba dati odgovor o svojem bivanju in ravnanju. Vendar nas Bog noče strašiti, saj je naš dobri in usmiljeni Oče. Ko malo 'glasneje' spregovori, nas spodbuja k čim bolj aktivnemu življenju, da nas dogodki ne bi prehiteli.

Letos se itak bolj pogosto mudimo pri dobrodelnosti in solidarnosti. Na nedeljo Karitas smo še toliko bolj poklicani k resnemu razmisleku o tej tematiki. Gre za izpolnjevanje dveh največjih zapovedi. Jezus namreč strne starozavezno učenje v: »Ljubi Gospoda, svojega Boga, z vsem srcem, z vso dušo in z vsem mišljenjem. To je največja in prva zapoved. Druga pa je njej podobna: Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe. Na teh dveh zapovedih stoji vsa postava in preroki.« (Mt 22, 37 - 40).

Med dekanijskem misijonom in zlasti na evharističnem kongresu smo poživili svojo vero in poglobili ljubezen do Gospoda, svojega Boga. Po kongresu pa Cerkev na slovenskem pričakuje, da to oboje vero in ljubezen namreč, še bolj praktično zaživimo v odnosu do sebe (redna udeležba pri nedeljski sv. maši in rednim prejemanju zakramentov, redna molitev…). Ljubezen pa nekako najlažje izražamo preko nekoga drugega.

Tu pridemo do dobrodelnosti in solidarnosti. Na tem področju je toliko najrazličnejših možnosti in priložnosti, da se vsak izmed nas lahko tako, ali drugače še kako izkaže.

Dragi bratje in sestre! Zamislimo se nad seboj. Kaj bomo storili danes na nedeljo Karitas in kaj bomo delali v tednu Karitas ter v bodoče. Naj lažje je dati nekaj denarja, viška pridelkov ali odvečnih oblek… Hvala Bogu, tudi to pride prav tolikim ljudem, ker so se začasno, ali trajno znašli v nezavidljivem položaju.

Toda ljubezen se z enkratnim dejanjem ne izčrpa. Ona nas sili, da storimo še kaj več. Tako nas prej ali slej pripelje na področje solidarnosti. Sili nas, da se pozanimamo, kdo so tisti, ki jim bo naša pomoč koristila. Gotovo ne zaradi pomilovanja, ne zato. Morda je to naša posebna priložnost, da napredujem na duhovnem področju. Spomnimo se usmiljenega Samarijana. Pred njim sta naletela na ranjenega človeka duhovnik in levit, a sta se mu elegantno in varno izognila. Šele osovraženi tujec je ukrepal. Še nekaj je treba imeti v mislih. Ko je žena v Betaniji Jezusa mazilila, je Juda hotel biti usmiljen do revežev. On bi dragoceno olje prodati in vsoto dal ubogim. Jezus pa zatrdi, da imamo uboge vedno med seboj, njega pa ne. S tem hočem poudariti da se dobrodelnost, še manj pa solidarnost ne ustavi samo na eno nedeljo ali teden pri enkratnim dejanju. To mora postati naš življenjski stil. Bolj aktivni člani župnijskih Karitas se tega čedalje bolj zavedamo.

Ne imejmo v mislih samo ljudi v telesni, ali materialni stiski. V naših dokaj raztresenih časih mrgoli ljudi, ki se ne znajdejo več in dobesedno tavajo od ene do druge vabljive ponudbe. Na voljo je dosti hitrih rešitev, ki v resnici še bolj stvari zapletajo. Tudi ti nas prikrito kličejo na pomoč, čeprav so lahko pikri in pogosto odbijajoči. Ko se premosti prva zadrega in pogovor steče, se odkrije toliko bolečin, ran, zamer in zadreg, ki jim ranjeni človek ni kos. Primerna spodbuda, razumevanje, in tolažba lahko naredi veliko dobrega, še več dober nasvet in usmeritev na pravo mesto. Pri delu v skupnosti Tav imamo veliko dragocenih izkušenj. Prej ali slej se pokaže cela vrsta raznih težav, ki so se skozi leta nabirale v družini, rešitve pa ni bilo. Rešitev prihaja od zunaj po prostovoljcih, ki so pripravljeni poslušati pa tudi odločno svetovati.

Ker gre za zelo občutljivo področje, se moramo še posebej potruditi, da ranjenega človeka nehote ne potlačimo, ali kako drugače prizadenemo. Zato nam je še kako potrebna redna osebna in skupna molitev. V to se lahko vključi kdor koli in kjer koli. Enostavno darujem svoje molitve in skrite žrtvice za tiste, ki jim je to potrebno. To je najkrajša pot do solidarnosti.

»NOSITE BREMENA DRUG DRUGEMU!« (Geslo leta dobrodelnosti in solidarnosti)

5. 12. – 2. adventna nedelja

Tiste dni se je pojavil Janez Krstnik in v Judejski puščavi oznanjal z besedami: »Spreobrnite se, kajti približalo se je nebeško kraljestvo!« To je tisti, o katerem je bilo rečeno po preroku Izaiju:

Glas vpijočega v puščavi:

Pripravite Gospodovo pot, zravnajte njegove steze!

Janez je nosil obleko iz kamelje dlake in usnjen pas okoli ledij. Hranil se je s kobilicami in z divjim medom. Tedaj so prihajali k njemu ljudje iz Jeruzalema in vse Judeje in iz vse pokrajine ob Jordanu. Dajali so se mu krstiti v reki Jordan in priznavali svoje grehe. Ko pa je videl, da prihaja k njegovemu krstu precéj farizejev in saducejev, jim je rekel: »Gadja zalega! Kdo vam je pokazal, kako naj ubežite prihodnji jezi? Obrodite vendar sad, vreden spreobrnjenja. Ne domišljajte si, da lahko v sebi govorite: ›Abrahama imamo za očeta,‹ kajti povem vam, da more Bog iz teh kamnov obuditi Abrahamu otroke. Sekira je že nastavljena drevesom na korenino. Vsako drevo, ki ne rodi dobrega sadu, posekajo in vržejo v ogenj. Jaz vas krščujem v vodi za spreobrnjenje; toda on, ki pride za menoj, je močnejši od mene in jaz nisem vreden, da bi mu nosil sandale. On vas bo krstil v Svetem Duhu in ognju. Velnico ima v roki in počistil bo svoje mlatišče. Svoje žito bo spravil v kaščo, pleve pa sežgal z neugasljivim ognjem.« (Mt 3, 1 – 12).

Spet smo slišali znano adventno vabilo, naj se pripravimo na Odrešenikov prihod. Janez Krstnik je ne popustljiv in odločen. Nihče ne uide njegovi kritični presoji. V resnici bi bili nespametni, če bi tudi mi hoteli zanemariti njegovo povabilo k spreobrnjenju. To nam je vedno potrebno še posebej za dobro božično spoved. Upam, da bo tudi letos na 3. adventno nedeljo na razpolago tuji spovednik .

V LETU SOLIDARNOSTI IN DOBRODELNOSTI ZBIRA DEKANIJA ČRNOMELJ ZA SKUPNOST TAV V STEREM TRGU OB KOLPI

»Nosite bremena drug drugemu.« (Gal 6, 2)

Obvestilo in pojasnilo glede na stanje na naših pokopališčih

Na sestanku z novim svetom K S Stari trg ob Kolpi 20. 11. smo se pogovorili o tekočih zadevah na naših pokopališčih. Do pogovora je prišlo predvsem, ker nas je okoljski inšpektor opozoril, da je treba sveče zbirati ločeno v posebnih zabojnikih.

SKLEPI:

1.) K S bo nabavila dva zabojnika za sveče. V ta zabojnik res odlagajte samo odpadne sveče, da jih posebej odpeljemo, ali recikliramo sami.

2.) za oba pokopališča bomo izdelali načrt i popis grobov, da se bo lažje znajti posebej v Starem trgu.

3.) vežico že belimo in upamo, da bomo v prostoru za mrliča dodali zaveso.

4.) najemnino bomo zopet pobirali po božiču za dve leti. Tisti, ki ne morete plačati pri župniku, lahko plačate po pošti in navedete za kateri grob gre,če ni priimek isti. Lahko tudi z položnico na poslovni račun Župnija Stari trg ob Kolpi pri NLB Črnomelj št.: SI56 0243 0025 3648 548 Tudi tu navedite, za kateri grob gre.

Vsem rednim plačnikom se lepo zahvaljujemo, tistim, ki odlašajo pa toplo priporočamo, da ne bo ob morebitnem pogrebu račun za nazaj prevelik.

Spored sv. maš in bogoslužja

Miklavž: Upajmo, da tudi letos pride na nedeljo pred godom 5. 12. Seveda Miklavž predvideva, da smo skozi vse leto lepo pridni doma v šoli in pri verouku. Da radi hodimo k sv. maši in molimo. Da ne govorimo o tek, kako moramo biti ustrežljivi do starejših…

Pevci vabljeni 12. 12.: Ob godi sv. Cecilije nismo mogli ukrepati pa Vas lepo vabimo na Miklavževo nedeljo, da ostanete pri nas na kosilu. Nič se ne bojte mi imamo preprosto hrano, ki jo vsak želodec prenese.
Drugo leto bo že 70 let, kar je bil ustanovljen trški zbor. To je velik jubilej in najbolj bi ga proslavili z čim več mladimi glasovi, kot so bili oni takrat. Imamo dobrih pevcev, pevk in glasbenikov, da je naravnost čudno, kako ne najdejo poti na kor. Tu bi peli sebi, nam in Bogu na čast. Lepo vabljeni, da se nam čim prej pridružite.
Bolniki in ostareli – Priprava na božič: Običajno se mi ob prvih petkih vedno nekam mudi. Na zadnji prvi petek pa me sploh ni bilo. V adventu si želim obiskati prav vse in lepo počasi. Pričel bom v Trgu 3. 12. in potem nadaljeval v soboto in še naprej, dokler ne pridem do vsakega. Tisti, ki si želite obiska duhovnika na novo, kamor običajno ne grem vsak mesec, me pokličite. V letu solidarnosti se pogovorite o tem in še koga spodbudite, da se odloči in na praznike sprejme zakramente.

Zahvala skupnosti Tav: Ob tednu Karitas se iskreno zahvaljujemo prav vsem, ki nam kaj dobrega storite. Kar nekaj Vas je, ki se večkrat izkažete s kakšnim darom, nekateri pa občasno. Vse nam pride zelo prav in s pridom porabimo. Hvala tudi za molitve in lepe besede spodbude. Torej Hvala lepa!

V decembru oskrbujejo s cvetjem farno cerkev močile in bloka.

17. 10 – 29. navadna nedelja: 2 Mz 17, 8 – 13 / Ps 121 / 2 Tim 3, 14 – 4, 2 / Lk 18, 1 – 8
24. 10. – 30. misijonska nedelja: Sir 35, 12 – 18 / Ps 34 / 2 Tim 4, 6 – 18 / Lk 18, 9 – 14
31. 10. – žegnanjska nedelja: Mdr 11,22 – 12, 2 / Ps 145 /2 Tes 1,11 – 2, 2 / Lk 19,1 – 10

17. 10. – 29. navadna nedelja

Povedal jim je še priliko, kako morajo vedno moliti in se ne naveličati. Rekel je: »V nekem mestu je bil sodnik, ki se ni bal Boga in se ni menil za človeka. In v tistem mestu je bila tudi vdova, ki je prihajala k njemu in ga prosila: ›Pomagaj mi do pravice proti mojemu nasprotniku.‹ Dolgo ni hotel, potem pa je rekel sam pri sebi: ›Čeprav se ne bojim Boga in se ne menim za človeka, bom tej vdovi, ker me nadleguje, vendarle pomagal do pravice, da me ne bo s svojim prihajanjem izmučila do konca.‹« In Gospod je rekel: »Poslušajte, kaj pravi krivični sodnik! Mar Bog ne bo pomagal do pravice svojim izvoljenim, ki noč in dan vpijejo k njemu? Bo mar odlašal? Povem vam: Hitro jim bo pomagal do pravice. Toda ali bo Sin človekov, ko pride, našel vero na zemlji?« (Lk 18, 1 - 8).

Mesec rožnega venca se je prevesil v drugo polovico pa nam ta odlomek pride zelo prav, da še pomnožimo svoje zasebne in skupne molitve. Na hitro bi kdo rekel, 'čemu je potrebna tolika molitev?' Tistemu, ki se noče zamisliti nad gornjem odlomkom, se verjetno zdi molitev brez zveze. Kdor pa je občutil Božjo bližino in ljubezen, ve, kako je lepo biti v Njegovem objemu.

Jezus nas spodbuja k prosilni molitvi. Treba je vztrajati ne glede na to, če nismo takoj uslišani. Sicer prositi običajno kar dobro znamo. To se pokaže še zlasti, ko je stiska velika in dolgotrajna.

Predvsem si Cerkev želi, da bi z molitvijo slavili Boga zaradi njegove velike slave in dobrote. Ravno tako smo se dolžni Bogu zahvaljevati za tolike milosti in darove s katerimi nas vsak dan zasipa. Skratka vedno imamo dovolj razlogov za vsaj krajšo molitev. Žal se mnogim zdi molitev naporna in izguba dragocenega časa. Takim svetujem, naj pričnejo z kratko molitvico, križem, vzdihom in naj k temu počasi dodajajo vsak dan še kaj več. Vsekakor pa se vsi redno udeležujte nedeljske sv. maše. Enkrat vas bo že ogrelo.

»NOSITE BREMENA DRUG DRUGEMU!« (Geslo leta dobrodelnosti in solidarnosti)

24. 10 – 30. navadna nedelja – MISIJONSKA
Dejavna župnija je misijonska župnija

Nekaterim, ki so zaupali vase, da so pravični, in so zaničevali druge, je povedal tole priliko: »Dva človeka sta šla v tempelj molit: eden je bil farizej, drugi cestninar. Farizej se je postavil in pri sebi molil takóle: ›Bog, zahvaljujem se ti, da nisem kakor drugi ljudje: grabežljivci, krivičniki, prešuštniki ali tudi kakor ta cestninar. Postim se dvakrat na teden in desetino dajem od vsega, kar dobim.‹ Cestninar pa je stal daleč proč in še oči ni hotel vzdigniti proti nebu, ampak se je tolkel po prsih in govoril: ›Bog, bodi milostljiv meni grešniku!‹ Povem vam, ta je šel opravičen domov, oni pa ne; kajti vsak, kdor se povišuje, bo ponižan, in kdor se ponižuje, bo povišan.« (Lk 18, 9 – 14).

Zanimiv odlomek za misijonsko nedeljo. Če pa vzamemo, da je Evropa tudi čedalje bolj misijonska dežela, je kar pravšen za razmislek. Vsi se namreč moramo po svojih najboljših močeh vključevati v evangelizacijo naše ljube ožje in širše domovine. Vsi moramo po svojih najboljših močeh prispevati k napredovanju v dobrem. Ne postanimo podobni nadutemu farizeju, ki je menil da je čisto v redu in se je pred Bogom zlasti pa pred ljudmi razkazoval ter požel Jezusovo kritiko. Raje bodimo podobni skesanemu grešniku cestninarju, ki je od daleč priznaval svoje grehe in prosil usmiljenja.

Na misijonsko nedeljo le premislimo, koliko škode smo naredili svoji ožji in širši domovini, ko smo mislili, da je z nami vse v redu. Morda pa le ni prav vse prav, kar počnem in to velja popraviti. Izdreti si moramo bruno iz očesa, da bomo videli nuditi pomoč drugim. Tako bruno je lahko tudi prepričanje, da za misijone ne moremo prav nič storiti. Spomnim na letošnji maj, ko smo pri nas blagoslovili nov misijonski avto. Sami Belokranjci smo ga kupili. Nisem slišal, da bi kdor koli potožil, da je zato obubožal. Tako lahko to enkratno dejanje, ki nas je prijetno povezala nadaljujemo. Dekanijska akcija že poteka prav za našo skupnost, ki je v jedru še kako misijonska.

Glede naše širše domovine Evrope pa takole.

Že papež Janez Pavel II. Je pričel širiti zavest o potrebnosti evangelizacijo Evropa. Sedanji papež to nadaljuje in ravno te dni je bil ustanovljen posebno telo, ki bo skrbelo za potrebe evropske ponovne evangelizacije. Mi seveda ne rabimo čakati, da bo kdo iz Vatikana prišel k nam in nas skušal ponovno navdušiti za Kristusa. Sami se moramo spodbujati in opominjati k aktivnemu življenju svoje vere. Po drugi strani pa bodimo pozorni na razne pasti, ki nam jih nastavlja brezsrčni kapital. Izkušnja na Madžarskem je preveč bridka, da bi stali križem rok.

Krščanstvo so nam tako priskutili, da se ne upamo in tako ne zmoremo izvoliti človeka, ki kandidira na krščanski listi, kakor, da smo kristjani največji kriminalci. Ustvariti pravo podobo o nas vernih tudi v javnem življenju je del prizadevanj, da bi naša domovina dobila krščansko podobo. Cestninar se je res trkal na prsi pod korom, ni ga pa bilo sram priznati kdo je, da bi se v templju hlinil kot naduti farizej.

Celoletna dekanijska akcija

V LETU SOLIDARNOSTI IN DOBRODELNOSTI ZBIRA DEKANIJA ČRNOMELJ ZA SKUPNOST TAV V STEREM TRGU OB KOLPI

»Nosite bremena drug drugemu.« (Gal 6, 2)

OBVESTILA

24. 10 ob 15. 00 Trška gora: Osrednja škofijska misijonska slovesnost bo na misijonsko nedeljo na Trški gori blizu Novega mesta. Kdor le more se naj prireditve udeleži. Slovesno mašo bo vodil škof Andrej ob navzočnosti misijonskih sodelavcev.

Običajna nabirka med sv. mašo bo seveda sla za misijone v tretjem svetu.

Policija svetuje: Med pisanjem teh Oznanil me je zmotil naš rajonski policist Tihomir in prinesel plakat za previdnost pred tatovi in drugimi nepridipravi. Prav ob urejanju grobov, ali samo pri prižiganju sveč ne puščajmo odprtih vozil z dokumenti, ali celo denarnicami. Pazimo na svoje stvari in ne delajmo priložnosti za greh tistim , ki so itak k temu nagnjeni.

Župnik prosi: NE PARKIRAJTE PRED NAŠIM GLAVNIM VHODOM! Sedaj se boste večkrat ustavili ob našem pokopališču. Lepo prosim, sedaj nas je v hiši 14. Tolika družina je dejavna na več krajih, da vedno kam gremo z avtomobilom ali traktorjem. Vsak dan se nam kdo nastavi sicer za »par trenutkov«, da potem vijugamo. Enkrat bomo koga podrsali, potem bo jok in kričanje, čeprav je tam oznaka, da parkirate na svojo odgovornost.

Župnik išče: Upam, da mi bo uspelo te dni pričeti delati okna za novi dom Tav. Za to bi rabil vsaj dva m³ lepih in suhih jelovih colaric. Če jih kdo ima, naj mi sporoči. Tisto, kar imamo doma še ni zadosti suho.

V OKTOBRU VSAK DAN VSAJ EDEN ROŽNI VENEC!!!

Spored sv. maš in bogoslužja

Bera: letos nas je jesen zajela že sredi avgusta kar pomeni, da bo zima verjetno dolga in huda. Torej se je treba na njo dobro pripraviti. Lepo prosim, da se spomnite svojega župnika in mu kaj primaknete. Bodite brez skrbi, da bo porabil samo najnujnejše, drugo pa združil s župnijskim proračunom, ki je vedno premajhen za tolike potrebe. Hvala že v naprej!

Nagrobne sveče se dobijo v samo postrežbi pod zvonikom za 1 € +: Kot veste se zelo trudimo, da bi čim več dogorelih sveč sproti pospravili in še uporabne ponovno nalili. S tem je kar precej dela. Kljub temu menimo, da je cena konkurenčna. Dobite jih pod zvonikom. Dar za skupnost Tav pa odložite v nabiralnik ob vhodnih vratih. Seveda smo že v naprej hvaležni za vsak stotin napitnine. Vsi zbiramo za dokončanje novega doma Tav, da bi potem naredili še kaj za tolike lepe podružnice.

1. 11. SLOVESNI PRAZNIK VSEH SVETNIKOV: Za ta praznik uredimo grobove svojih najdražjih in na njih tudi pomolimo, kar je lepo in prav. Opozoril pa bi, da bi za ta praznik poskrbeli tudi za svojo dušo. Prejmemo lahko popolni odpustek, če smo bili pri spovedi, prejeli obhajilo in molili po papeževem namenu vero Očenaš, Zdravo Marijo in Čast bodi. Ta odpustek je za nas osebno. 2. 11. na spomin vseh vernih rajnih pa lahko darujemo odpustek za svoje rajne. Pogoj je isti kot prejšnji samo, da moramo obiskati pokopališče.

Na nedelje pred sv. mašo bom v spovednici ravno zato, da bi se lepo pripravili na te velike praznike in za srečanje s svojimi dragimi, ki so napoti med svetnike

V oktobru skrbijo za cvetje v farni cerkvi Radenci.

13. 11. – 33. navadna nedelja: Mal 3, 19 – 20a / Ps 98 / 2 Ter 3, 7 – 12 / Lk 21, 5 – 19
21. 11. – KRISTUS KRALJ VESOLJSTVA: 2 Sam 5,1–3 / Ps 122/ Kol 1,12–20 / Lk 23,35 – 43
28. 11. – 1. adventna nedelja: Iz 2, 1 – 5 / Ps 122 / Rim 13, 11 – 14 / Mt 24, 37 – 44

14. 11. - 33. navadna nedelja

Ko so se nekateri pogovarjali o templju, kako je okrašen z lepimi kamni in zaobljubljenimi darovi, je rekel: »Prišli bodo dnevi, ko od tega, kar vidite, ne bo ostal kamen na kamnu, ki bi ne bil zrušen.«
Vprašali so ga: »Učitelj, kdaj pa bo to in kakšno bo znamenje, ko se bo to začelo goditi?« Rekel jim je: »Glejte, da se ne daste zavesti! Veliko jih bo namreč prišlo v mojem imenu in bodo govorili: ›Jaz sem,‹ ali ›Čas se je približal.‹ Ne hodíte za njimi! Ko boste slišali o vojnah in vstajah, se ne ustrašite, kajti to se mora prej zgoditi, vendar še ne bo takoj konec.« Tedaj jim je govoril: »Vzdignil se bo narod proti narodu in kraljestvo proti kraljestvu. Veliki potresi bodo na mnogih krajih, kužne bolezni in lakota, grozote in velika znamenja z neba. Toda preden se bo to zgodilo, bodo nad vas dvigali roke, preganjali vas bodo, izročali v shodnice in ječe in zaradi mojega imena vas bodo vlačili pred kralje in oblastnike. Vam pa bo to dalo priložnost za pričevanje. Vtisnite si v srca to, da ne boste vnaprej premišljevali, kako bi se zagovarjali. Jaz vam bom namreč dal usta in modrost, kateri vsi vaši nasprotniki ne bodo mogli kljubovati ali ji ugovarjati. Izdajali vas bodo celo starši in bratje, sorodniki in prijatelji, in nekatere izmed vas bodo ubili. Vsi vas bodo sovražili zaradi mojega imena toda niti las z vaše glave se ne bo izgubil. S svojo stanovitnostjo si boste pridobili svoje življenje.« (Lk 21, 5 – 19).

Gremo proti koncu Cerkvenega leta. Zato nas božja beseda usmerja v rekapitulacijo – premislek, za kaj smo si to leto prizadevali. Če se naše misli navezujejo in ustavljajo na vidnih rečeh in dobrinah, nas Jezus usmerja v onstranstvo. To kar si tukaj s trudom in pridnostjo stežka ustvarimo pa če je še tako plemenito, je podvrženo propadanju. Ni toliko pomembno, če se to zgodi v trenutku ob kaki katastrofi, ali počasi s staranjem.

Zato mora kristjan vedno pri vsakem opravilu misliti na ono drugo stvarnost, ki nas gotovo čaka. Prav od tega, kako opravljamo vsakdanja opravila, je odvisno tisto »po tem« - po smrti – po sodnem dnevu. Bodimo toliko modri in ne nasedajmo dnevnim puhlicam, ampak trezno preživimo ta naš kratki vek.

»NOSITE BREMENA DRUG DRUGEMU!« (Geslo leta dobrodelnosti in solidarnosti)

21. 11. - KRISTUS KRALJ VESOLJSTVA

Ljudstvo pa je stalo zraven in gledalo. Celo voditelji so se norčevali iz njega in govorili: »Druge je rešil, naj reši sebe, če je on Božji Mesija in Izvoljenec.« Posmehovali so se mu tudi vojaki; pristopali so in mu ponujali kisa. Govorili so: »Če si judovski kralj, reši samega sebe.«
Nad njim je bil tudi napis: »Ta je judovski kralj.«
Eden od hudodelcev, ki sta visela na križu, ga je preklinjal in mu govoril: »Ali nisi ti Mesija? Reši sebe in naju!« Drugi pa mu je odgovoril in ga grajal: »Ali se ti ne bojiš Boga, ko si v isti obsodbi? In midva po pravici, kajti prejemava primerno povračilo za to, kar sva storila; ta pa ni storil nič hudega.« In govoril je: »Jezus, spomni se me, ko prideš v svoje kraljestvo!« In on mu je rekel:
»Resnično, povem ti: Danes boš z menoj v raju.« (Lk 23, 35 – 43).

Lahko nadaljujemo z mislijo s prve strani o našem končnem cilju in dometu, vidimo da se človeštvo skozi zgodovino vedno ukvarja s to zadevo. Verniki iščemo rešitve pri Bogu, ali nečim podobnim. Neverniki – natančneje praktični materialisti pa vsako misel na pomoč od zgoraj ignorirajo ter zavračajo. Za njih šteje samo ta svet in njegovo ugodje.

Za praznik Kristusa Kralja vesoljstva, vidimo svojega Kralja in Odrešenika razpetega na križu, kjer v najodločilnejši in naj težji uri svojega bivanja v telesu še spodbuja ubogega grešnika. To je resnično prava kraljevska drža. Človek bi v agoniji mislil samo na sebe in se ne bi zmenil za roganje niti za prošnje. On je drugačen. Nadutega neumneža pusti pri miru. Skesanemu zločincu pa obljubi raj takoj po smrti.

Če se malo zavemo sedanjega položaja naše ljube ožje domovine, nam nikakor ni lepo pri srcu. Skrbi nas, do kod bo vse zavoženo, dokler se res ne strnemo in si izvolimo ljudi, ki nas bodo obrnili v pravo napredno smer. Jezus je delal vedno dosledno. Zbiral si je sodelavce in učence, ki so bili pripravljeni vzeti križ na rame in se držati resnice ter pravice ne glede na okoliščine. Njegovo poslanstvo nadaljuje Cerkev. Že dva tisoč let se trudi za napredek narodov in človeštva. Njena opozicija s hudičem na čelu jo pa ruši. Hvala Bogu, da so Jezusove besede resnične, ko napove, da je peklenska vrata ne bodo premagala.

Kristjanom ni treba ne zardevati, ne biti pesimisti. Ni se nam treba postavljati in dvigovati nad druge. Lahko mirno živimo svojo aktivno pripadnost Cerkvi in se dejavno vključujemo v vsakdanje zadeve življenja, ki ne pozna dolgočasja in brezdelja. Toliko raznih priložnosti imamo, da komu polepšamo dan in sebi dodamo iskrico. Bodimo ponosni, da smo kristjani. Izkoristimo te priložnost, da to pokažemo z dobrimi deli in odgovornim ravnanjem – tudi s prošnjo za pomoč tistim, ki se v življenju ne znajdejo. Žal so se mnogi znašli v zelo kočljivem položaju, ko se jim je podrl pravi pozitivni svet. Prav tem dajmo še toliko bolj pomagati, da se izvijejo iz hudičevega objema.

»Aleluja. Bodi zvest do smrti, govori Gospod in dal ti bom venec življenja. Aleluja!«

OBVESTILA

Teden zaporov 21. do 27. 11. BODI Z MENOJ.

Zaporniški duhovnik g. Robert Friškovec vodja zaporniškega vikarjata nas vabi, da bi v tem tednu resnično strnili svoje molitve za zapornike, njihove svojce pa tudi žrtve.

Večina zapornikov je na prestajanju kazni po svoji osebni krivdi, kljub temu so še vedno ljudje, ki jim je treba pomagati, da jim bo sorazmerno pravična kazen v pomoč pri resničnem spreobrnjenju, obžalovanju in potem pri novem začetku, da se vključijo v normalno družbeno in versko življenje.

Ob delu v skupnosti in spremljanju gojencev spoznavamo tudi temno stran življenja. Kako hitro pride človek v navskrižje z zakonom in kako težka je pot nazaj. Jezus je v smrtnem boju obljubil skesanemu zločincu takojšnji raj: »Resnično, povem ti: Danes boš z menoj v raju.« (Lk 23, 35 – 43). To dejstvo nam jasno kaže, da moramo ravnati podobno kot On in pomagati ljudem, ki so zapadli v položaj, ki ga vse prezira.

TEDEN KARITAS: 28. 11. do 5. 12.

V letu solidarnosti in dobrodelnosti je samo po sebi umevno, da je to prilika za poglobitev naše pozornosti do človeka v kakršnikoli stiski. Vseslovenska medijska prireditev bo dobrodelni koncert KLIC DOBROTE 24. 11. 2010 v Celju, ki ga prenašajo tudi naši javni mediji. Trdno upam, da se boste potrudili tudi letos in namenili Slovenski Karitas čim več prepotrebnih sredstev. Geslo koncerta je »Nič več revščine«. To je dovolj visok cilj, ki ga zlepa ne bomo presegli.

Na 1. adventno nedeljo 28. 11. bo nedelja Karitas in seveda vsa nabirka bo šla v te namene 2/3 za škofijsko Karitas 1/3 pa ostane nam. Ne bojte se, da nam bo škofija sedaj toliko pobrala, ker nam skozi vse leto resnično stoji ob strani in na različne načine pomaga.

Nikakor pa ne pozabimo tudi naše dekanijske celoletne akcije za pomoč naši župnijski Karitas. Na god sv. Martina je bil svetovni dan odvisnosti. Prav ta dan smo dobili novega člana skupnosti iz Ptuja. Tako da bomo kmalu imeli polno zasedbo. Od dekanije smo že nekaj dobili. Doma pa za enkrat še nič. Karitas se sicer veseli večjih darov, vedno pa je vesela tudi daru uboge vdove. Tako smo veseli tudi kakšnega kovanca… Pa Hvala!

Celoletna dekanijska akcija

V LETU SOLIDARNOSTI IN DOBRODELNOSTI ZBIRA DEKANIJA ČRNOMELJ ZA SKUPNOST TAV V STEREM TRGU OB KOLPI

»Nosite bremena drug drugemu.« (Gal 6, 2)

Spored sv. maš in bogoslužja

Bera: letos nas je jesen zajela že sredi avgusta kar pomeni, da bo zima verjetno dolga in huda. Torej se je treba na njo dobro pripraviti. Lepo prosim, da se spomnite svojega župnika in mu kaj primaknete. Bodite brez skrbi, da bo porabil samo najnujnejše, drugo pa združil s župnijskim proračunom, ki je vedno premajhen za tolike potrebe. Hvala že v naprej!

Nagrobne sveče se dobijo v samo postrežbi pod zvonikom za 1€ + Kot veste se zelo trudimo, da bi čim več dogorelih sveč sproti pospravili in še uporabne ponovno nalili. S tem je kar precej dela. Kljub temu menimo, da je cena konkurenčna. Dobite jih pod zvonikom. Dar za skupnost Tav pa odložite v nabiralnik ob vhodnih vratih. Seveda smo že v naprej hvaležni za vsak stotin napitnine. Vsi zbiramo za dokončanje novega doma Tav, da bi potem naredili še kaj za tolike lepe podružnice.

Zahvala: Že ob zahvalni nedelji sem se ustno zahvaljeval, tokrat še pismeno za vse, kar ste v tem iztekajočem se letu dobrega in konkretnega storili meni osebno kot človeku, in župniku. Še bolj sem hvaležen za vse kar storite za župnijo in škofijo.
V našem položaju najbolj izstopa skupnost Tav in gradnja njenega novega doma. Hvala Vam za vse, kar prispevate, da gradnja napreduje. Upamo, da bomo drugo leto lahko tudi blagoslovili in se vselili v nove prostore. Hvala za vse materialne in denarne darove. V skupnosti pa gre predvsem za pomoč odvisnikom in njihovim svojcem. Vtem letu smo doživeli dva srečna zaključka programa Slovencev, še več fantov je dobilo blagoslov v Međugorju. Uspeli smo z Vašo pomočjo. Zato resnično iskrena hvala in Bog bogato povrni!

Na nedelje pred sv. mašo bom v spovednici ravno zato, da bi se lepo pripravili na te velike praznike in za srečanje s svojimi dragimi, ki so napoti med svetnike

V novembru oskrbujejo s cvetjem farno cerkev Tržani.

3. 10.- 27 navadna nedelja: Hab 1, 2-3, 2,2-4 / Ps 95 / 2 Tim 1, 6-14 / Lk 17, 5 – 10
10. 10. – 28. navadna nedelja: 2 Kr 5, 14 – 17 / Ps 98 / 2 Tim 2, 8- 13 / Lk 17, 11 – 19
17. 10 – 29. navadna nedelja: 2 Mz 17, 8 – 13 / Ps 121 / 2 Tim 3, 14 – 4, 2 / Lk 18, 1 – 8

3. 10. – 27. navadna nedelja

Apostoli so rekli Gospodu: »Pomnôži nam vero!« Gospod pa jim je dejal: »Če bi imeli vero kakor gorčično zrno, bi rekli tej murvi: ›Izruj se s koreninami vred in se presadi v morje,‹ in bi vam bila pokorna.
Kdo izmed vas bo svojemu služabniku, ki orje ali pase, dejal, ko pride s polja: ›Pridi brž in sédi za mizo!‹ Mar mu ne bo rekel: ›Pripravi mi kaj za večerjo, prepaši se in mi strezi, dokler jem in pijem, nato boš ti jedel in pil.‹ Se mar zahvaljuje služabniku, ker je naredil, kar mu je bilo ukazano? Tako tudi vi, ko naredite vse, kar vam je bilo ukazano, govorite: ›Nekoristni služabniki smo; naredili smo, kar smo bili dolžni narediti.‹« (Lk 17, 5 – 109).

Ta kratek odlomek nam ponuja dve temi za premislek. Najprej glede vere. Jezus nam najprej nekoliko očitajoče pove, kaj tudi pičla vere zmore. Seveda gre za pravo in ne diplomatsko vero. Če se ves prepustiš v Božje roke, zmoreš neprimerno več. En drug evangelist je zapisal namesto murve – gora. Torej prava pikica vere premakne celo goro. S to prispodobo lažje razumemo. Ne gre za naše Kozice, ampak za gore predsodkov, ki nam zastirajo pogled v ta pravo človeka vredno življenje. Tolikokrat se sami sebi smilimo, ko mislimo, da ne bi zmogli malo večjega napora. To je najbolj pogost predsodek, ki nas drži na stari poziciji. Resnično prosimo za malo več praktične vere, pa bomo videli, kako nam bo šlo vse lažje.

V drugem delu pa je govora o ponižnem služenju našemu Gospodu. Leto dobrodelnosti nas sili, da to moramo vzeti še bolj resno. Od Boga smo prejeli življenje, nebesa in vse ostalo, zato od nas pričakuje, da pomagamo tistim nesrečnim ljudem, ki tega ne opazijo, ali pa jih je doletela kakšna še hujša preizkušnja. »NOSITE BREMENA DRUG DRUGEMU!«

26. 9. – 28 navadna nedelja – hvaležnost za zdravje!?

Ko je potoval v Jeruzalem, je hodil med Samarijo in Galilejo. Ko je prispel v neko vas, mu je prišlo naproti deset gobavih mož. Od daleč so se ustavili in na ves glas govorili: »Jezus, Učenik, usmili se nas!« Ko jih je zagledal, jim je rekel: »Pojdite in pokažite se duhovnikom!« In med potjo so bili očiščeni. Ko je eden izmed njih videl, da je bil ozdravljen, se je vrnil in z močnim glasom slavil Boga. Padel je na obraz pred njegove noge in se mu zahvaljeval; in ta je bil Samarijan. Jezus pa je odgovoril: »Mar ni bilo deset očiščenih? Kje pa je onih devet? Ali ni bilo nobenega drugega, da bi se vrnil in počastil Boga, razen tega tujca?« In rekel mu je: »Vstani in pojdi! Tvoja vera te je rešila.« (Lk 17, 11 – 19).

Deset gobavih mož pride naproti Gospodu. Prosijo ga za zdravje. On jim brez obotavljanja ustreže in naroči, kaj naj storijo. Ko opravijo predpisano formalnost pri duhovniku, se eden vrne, da se Jezusu zahvali …

V Jezusovem času so duhovniki opravljali tudi neko sanitetno službo. Zdravnikov, ko jih poznamo danes še dolgo ni bilo. Največkrat so pomagali z raznimi nasveti prav duhovniki. (Tudi Hipokrat je bil duhovnik pa še danes zdravniki prisegajo prav pri njem). Zato se je moral gobavec pokazati duhovniku, ki je odredil karanteno – preventivno odstranitev od drugih ljudi. Če je kdo ozdravel, ker pač ni bila vsaka kožna bolezen nujno gobavost, se je zopet moral pokazati duhovniku, da ga je sprejel nazaj med zdrave ljudi.

Za nas je pomembno predvsem to, da se je k Jezusu vrnil samo eden in ta je bil po vrhu še Samarijan. Ostali so pač mislili, da je dovolj opraviti samo pri duhovniku. Ta tujec, kot ga Jezus poimenuje pa je zaslutil, da je vendar tisti, ki ga je ozdravil več, kot tisti, ki je zdravje ugotovil. Pravilno je sklepal, da se je treba tudi njemu iz vsega srca zahvaliti. Zato se ga je Jezus razveselil in ga pred vsem i pohvalil. Potem mu še zatrdi, da ga je vera rešila.

Prejšnjo nedeljo smo imeli opravka prav z vero, ki nas usposablja za boj s svojimi predsodki. Ta Samarijan je očitno imel pravo vero. Vzel si je časa, da je naredil ovinek in še enkrat prišel k rešitelju ter se mu zahvalil.

Nikar ne pozabimo tega. Jezus nas ozdravlja. To potrjuje tudi ime nadangela Rafaela, ki ravno danes 29. 9. goduje, ko to pišem. Rafael - Bog ozdravlja. Jezus je tisti Bog med nami, ki nas ozdravlja na duhu, duši in telesu. Ne bojmo se vračati k njemu v svojih potrebah po pomoč. Še bolj pa se vrnimo k njemu, ko opazimo, da nam je očitno pomagal. Ne bodimo podobni tistim devetim, ki so sicer Jezusa prosili za pomoč, potem pa odšli brez zahvale.

Nedeljska sv. maša je najlepša in najučinkovitejša oblika zahvale. Ne izgovarjajmo se sami pred seboj, še manj pred Bogom, da ne utegnemo, ker delamo tako pomembna dela. V resnici pa je najbolj pomembno delo dati čast Bogu in slediti njegovim navodil. Samarijane so imeli za razkolnike in krivoverce, zato so jih Judje črtili in prezirali. Jezusa je to bolelo, zato je izkoristil vsako priliko, da jih je pohvalil. Ne pustimo se predolgo provocirati s strani Boga, ampak se mu reje sproti zahvaljujmo.

Celoletna dekanijska akcija

V LETU SOLIDARNOSTI IN DOBRODELNOSTI ZBIRA DEKANIJA ČRNOMELJ ZA SKUPNOST TAV V STEREM TRGU OB KOLPI

»Nosite bremena drug drugemu.« (Gal 6, 2)

Naš osrednji trg v župniji končno odprt in blagoslovljen

Na zadnjo nedeljo v avgustu 26. 8. smo po sv. maši doživeli še krajši kulturni pa tudi politični program. Krajevna skupnost Stari trg in župan g. Andrej Fabjan so nas povabili na uradno odprtje osrednjega trga in vse infra strukture v njem. To je nova kanalizacija, povsem obnovljeni vodovod, javna razsvetljava in vse je pripravljeno tudi za telefonijo, ki bo šla pod zemljo. Na mesto divjih kostanjev, ki so bili zelo napadeni od bolezni so posajene nove lipe.

Tako predsednik K S g. Gregor Kobe, kot g. župan in izvajalci so se pohvalili, da so dobro sodelovali. Tudi mi krajani nismo preveč nagajali niti godrnjali, nad razdejano potjo, prahom snegom lužami in vodo po kleteh. Potrpeli smo, saj smo vedli, da se dela prav za nas.

Na odprtju so nam zapele naše pevke in nas prijetno presenetile z zelo ubranim petjem. Mirno lahko zapišem, da se Polanski odmev lepo trudi, kar se čuti na kvaliteti. Čestitamo!

S strani K S so me povabili, da bi pridobljeno tudi blagoslovili. Zakaj pa ne. Z velikim veseljem, čeprav sem to storil že prej večkrat ob priliki procesij in blagoslova avtomobilov pa tudi sicer je župnikova naloga, da kliče Božji blagoslov na ljudi, stvari in kraje.

Sedaj je vse srečno za nami. Edino, kar me vedno skrbi, je dejstvo, da nas je čedalje manj. Za demografsko politiko se moramo prvi pobrigati Poljanci sami. Drugi nam tu lahko samo pomagajo. Mi moramo poskrbeti za primerno število otrok in njihovo domoljubno vzgojo. Naj lažje je zamahniti z roko, povezati popotno culo in oditi s trebuhom za kruhom v širni neprijazni svet. Po šoli priti in ostati doma pa pomeni pogum in izjemni patriotizem. Hvala vsem, ki so se kakorkoli trudili in pokrili račune.

V OKTOBRU VSAK DAN VSAJ EDEN ROŽNI VENEC!!!

Spored sv. maš in bogoslužja

8. 10. SEJA Ž P S in Ž. Karitas po sv maši: Pričeli smo leto solidarnosti in dobrodelnosti. O tem se je potrebno konkretno pogovoriti in marsikaj dogovoriti.
Zato pridite vsi, ki ste izvoljeni v ŽPS in člani naše Karitas. Zadnjič vas je kar nekaj manjkalo, da nismo mogli kaj dosti novega skupno doreči. Pridite torej v čim večjem številu. Prav je, da se pogovorimo tudi o srečanju staršev naše skupnosti Tav, ki bo 16. 10. S Katarino se seveda trudiva in marsikaj zmoreva, vendar je skupnost zadeva vse župnijske karitas. Prav čudno se mi zdi, da tega ne morete razumeti in priti na sejo. Oprostite! In tokrat pridite!

15. do 17. 10. jesensko srečanje staršev in dobrotnikov naše skupnosti.
Naši gojenci se morajo za ozdravljenje odpovedati mnogim najlepšim stvarem in ugodnostim, ravno tako njihove družine. Živijo ločeno, si ne pišejo niti ne telefonirajo. Zato se oboji teh pol letnih srečanj toliko bolj veselijo. Na nas pa je, da jim v letu solidarnosti gremo v »susret« tako namreč v skupnosti pogovorno rečemo pomoči, ki jo en drugemu nudimo. Pridite tudi Vi nasproti predvsem staršem in se z njimi vsaj malo pogovorite. Glavni dogodek bo seveda v soboto ob 10.00 pri sveti maši. Takoj po tem pa se lahko z njimi čim več pogovorite.

Kako bo z veroukom?
Za zdaj je dogovorjeno, da bo verouk v ponedeljek 1.2. in 3. razred pred ura, 4. 5. in 6. razred 6. ura, 7. 8. in 9. razred 7. ura, v Knežji Lipi bo vsakič, ko je sv. maša v Spodnjem Logu ob 7. 30 do 8. 15. razen prvih treh razredov se je že zataknilo pri drugi uri. Ne vem, kako bo v naprej, če se ne bomo vsi malo bolj potrudili…

V oktobru skrbijo za cvetje v farni cerkvi Radenci.