Oznanila št. 7, leto L

17.3. – 5. postna – papeška nedelja: Jer 31,31 – 34 / Ps 51 / Heb 5, 7 – 9 / Jn 12, 20 – 33
24. 3. – cvetna nedelja: Iz 50, 4 – 7 / Ps 22 / Flp 2, 6 – 11 / Mr 15, 1 – 39
31. 3. – VELIKA NOČ: Apd 10, 37 – 43 / Ps 118 / Kol 3, 1 – 4 / Jn 20, 1 –19

17. 3. - 5. postna nedelja - tiha

Med tistimi, ki so na praznik prišli počastit Boga, je bilo tudi nekaj Grkov. Ti so stopili k Filipu, ki je bil iz Betsajde v Galileji, in ga prosili: »Gospod, radi bi videli Jezusa.« Filip je šel in to povedal Andreju. Andrej in Filip pa sta stopila k Jezusu in mu to povedala. Jezus jima je odgovoril: »Prišla je ura, da se Sin človekov poveliča. Resnično, resnično, povem vam: Če pšenično zrno ne pade v zemljo in ne umre, ostane sámo; če pa umre, obrodi obilo sadu. Kdor ima rad svoje življenje, ga bo izgubil; kdor pa sovraži svoje življenje na tem svetu, ga bo ohranil za večno življenje. Če kdo hoče meni služiti, naj hodi za menoj, in kjer sem jaz, tam bo tudi moj služabnik. Če kdo meni služi, ga bo počastil Oče.«
»Zdaj je moja duša vznemirjena. In kaj naj rečem? Oče, reši me iz te ure? Zavoljo tega sem vendar prišel v to uro. Oče, poveličaj svoje ime!« Tedaj je prišel glas iz nebes: »Poveličal sem ga in ga bom spet poveličal. Množica, ki je stala zraven in to slišala, je govorila: »Zagrmelo je.« Drugi pa so govorili: »Angel mu je govoril.« Jezus je odgovoril in rekel: »Ta glas ni nastal zaradi mene, ampak zaradi vas. Zdaj je sodba nad tem svetom, zdaj bo vladar tega sveta izgnan ven, in ko bom povzdignjen z zemlje, bom vse pritegnil k sebi.« To pa je rekel, da je označil, kakšne smrti bo umrl.

Ob branju tega odlomka se čuti neka napetost. Jezus se čuti nelagodno, ker ve, da se pričenja sklepno dejanje njegovega bivanja na zemlji. Zato odločno zakliče: »Oče, poveličaj svoje ime!« Oče takoj odgovori, vendar prisotni ne razumejo in pomislijo, da je zagrmelo. Prihaja sodba nad svet. Ne gre za svet ampak za tiste, ki mislijo samo posvetno in jih zanima samo njihova korist. Jezusovo trpljenje, smrt in vstajenje bo obračunalo s tako miselnostjo, ki vodi v pogubo in odprlo pot v večno življenje.

Seveda bo ostalo tako trpljenje, kot mnoge težave, vendar vse bo dobilo drugi smisel in način, kako se oboje premaga. Božje usmiljenje bo nad vsemi. Dosegli ga bodo tisti, ki bodo sledili Jezusu in mu zaupali svoje življenje.

Hozana na višavah!

24. 3. – cvetna nedelja

Takoj zjutraj so véliki duhovniki sklicali posvet s starešinami in pismouki, torej ves véliki zbor. Nato so Jezusa zvezali, ga odpeljali in izročili Pilatu. Pilat ga je vprašal: »Si ti judovski kralj?« Odgovoril mu je: »Ti praviš.« Véliki duhovniki so ga obtoževali veliko reči. Pilat ga je znova vprašal: »Nič ne odgovarjaš? Poglej, koliko reči te obtožuje¬jo.« Jezus pa ni nič več odgovoril, tako da se je Pilat čudil.

Prisilili so nekega mimoidočega, Simona iz Cirene, Aleksandrovega in Rufovega očeta, ki se je vračal s polja, da je nesel njegov križ. Pripeljali so ga na kraj, ki se imenuje Golgota, kar v prevodu pomeni Kraj lobanje. Dajali so mu vina, pomešanega z miro, vendar ga ni vzel. In križali so ga in si razdelili njegova oblačila.

Na cvetno nedeljo poslušamo poročilo o Jezusovem trpljenju po latinsko pasijon. Objavil sem samo dva kratka odlomka. Prvi je epizoda pred Pilatom, ki se je čudil, da mu nič ne odgovarja, da se ne brani. Pilat bi ga bil rad oprostil, vendar Jezus ni hotel 'sodelovati'. Jezus se je že zvečer v vrtu getcemani sprijaznil z Očetovo voljo, da mora izpiti kelih trpljenja do konca, zato ni hotel zavlačevati.

V drugem odlomku beremo, kako so vojaki prisilili Smona iz Cirene, da mu je pomagal nositi križ. Vse poročilo je sicer pri Marku najkrajše, vendar ravno ta dva odlomka opozarjata na pomembni dejstvi. Najprej, da je Jezus hotel trpeti prostovoljno seveda po nedolžnem. Po drugi strani pa je sprejel Simonovo pomoč. Čeprav so Simona prisilili, je pomoč hvaležno sprejel. Koliko bolj bo sprejel našo prostovoljno pomoč, če pomagamo nositi križ svojemu bližnjemu.

Cvetna nedelja je tako nabita z raznimi dogodki in poudarki, da jo je treba doži-ve¬ti od blizu. Butarica ali oljčna vejica je samo rahel zunanji znak, da hočemo biti blizu Jezusa. Pozorno prisluhnimo branju in se združimo z njim, ki trpi tudi za nas.

Prične se veliki teden, ko je prav, da se vse prilagodi temu resnobnemu času, ko se poglabljamo v najvažnejše dogodke naše odrešenjske zgodovine. Kristjani smo vcepljeni v Kristusa. Zato moramo čutiti njegovo navzočnost v obredih. Ker v večnosti ni časa. Podoživljamo z Jezusom zelo intenzivno. Nekateri mistiki so se tako vživeli, da so dobili celo vidne rane – stigme. Nam je bila najbližje božja služabnica Magdalena Gornik. Ampak tudi mi se moramo čim bolj približati trpečemu Gospodu po svojih najboljših močeh. Začutiti moramo zlo greha, ki je tako krvavo mučil in na najbolj krut način umoril našega Odrešenika.

Veliki četrtek: Za nas duhovnike ima dva dela. Dopoldne je v stolnici ob 9.00 krizmena maša. Pri tej skupni daritvi duhovniki obnovimo svoje obljube. Potem še škof posveti sv. krizmo in blagoslovi bolniško ter krstno olje. Zvečer obhajamo spomin na zadnjo večerjo

Veliki petek: Ob treh popoldne opravimo križev pot, če bo primerno vreme na Kalvariji. V primeru zelo slabega vremena pa v veliki kapeli. Po križevem potu sledijo obredi velikega petka. Duhovnik počasti oltar tako, da se pred njim uleže. Potem je opravilo Božje besede. Po berilu se bere pasijon po Janezu. Po kratki homiliji so slovesne prošnje za vse potrebe. Nato je češčenje križa. Najprej ga razkrijemo in nato poljubljamo. Potem so očitanja. Po tem opravilu se preselimo v Božji grob – mala kapela in prejmemo obhajilo. Po blagoslovu smo povabljeni še k češčenju Jezusa v Božjem grobu zmolimo žalostni del rožnega venca. Ta dan je strogi post.

Velika sobota: Prvo župnikovo opravilo je blagoslov ognja ob 7.00, da si ga odnesete po domovih. Potem je blagoslov velikonočnih jedil po terenu. Zvečer je vigilija, ki se tudi prične z blagoslovom ognja in velikonočne sveče ter vnosa luči v kapelo, ki se zaključi s hvalnico velikonočni sveči. Sledi besedno bogoslužje 7 beril vigilije po sedmem berilu se zapoje slava, nato glavna prošnja, sledi 8. berilo za njim slovesna aleluja in evangelij. Po evangeliju in homiliji je krstno bogoslužje blagoslov krstne vode, obnovitev krstnih obljub s prižganimi svečami, ki si jih prinesite s seboj. Sledi evharistično bogoslužje. Pri odslovitvi se zapoje pojdite v miru aleluja, aleluja.

VELIKA NOČ: Jezusovo vstajenje zgodaj zjutraj. Pri božjem grobu se zapoje trikrat aleluja in sname tančica z monštrance. V procesiji se Vstalega pospremi po daljši poti v cerkev. Pri nas je to še bolj smiselno, od kar imamo božji grob v mali kapeli. V farni cerkvi je najbolj slovesno bogoslužje, ki se ponovi tudi ob 10.00. Nato se praznuje ves teden s slovesnim bogoslužjem. Gre za tako velik dogodek, ki se praznuje skozi vse leto vsako nedeljo. Vsaka nedelja je mala velika noč.

Velikonočno voščilo našega škofa

Dragi duhovniki, diakoni, redovnice in redovniki, bratje in sestre!

Ob praznikih Gospodovega vstajenja gre moja misel k vam s hvaležnostjo za vsakega od vas in za dar poklicanosti ter za poslanstvo, ki ga opravljate. Spremljam vas z molitvijo in s prošnjo k Vsemogočnemu, naj obilno blagoslavlja vaše delo, življenje in skupnosti, kjer delujete.

Živimo v zahtevnih časih. Priča smo vojnam, nasilju, lakoti in vremenskim ujmam. Mnogi se srečujete z osebnimi stiskami ali preizkušnjami bližnjih. Človekovo življenje je vse bolj razvrednoteno, še posebej ko gre za nerojene, starejše ali nemočne. Poskusi uveljavitve samomora s pomočjo in evtanazije spreminjajo kulturo in temeljni pogled na življenje. Mnoge postaja strah prihodnosti.

Iztekajoči se postni čas ter velika noč kot osrednja skrivnost naše vere sta za vsakega od nas priložnost za krepitev krščanskega upanja in vere. Vstal je Kristus, upanje moje, beremo v velikonočnem spevu. Premagajmo strahove in dvome. Jezusovo vstajenje je velika in resnična novost, ki spreminja zgodovino sveta in človeka. Vstali ne pripada preteklosti, temveč sedanjosti. Prisoten je danes, je živ! Je med nami! To je razlog upanja! Verujmo in računajmo z njim! Pomislimo, kje so znamenja našega letošnjega upanja. Podelimo si izkušnjo vere in bodimo nosilci upanja drugim. Pri krepitvi upanja naj nam bo navdih in spodbuda voščilo vzhodnih kristjanov, ki si ob veliki noči voščijo: »Kristus je vstal, resnično je vstal, aleluja!«

Dragi bratje in sestre, hvala za vaše predano delo in pričevanje. Veselo veliko noč in lepe pozdrave vam, vašim skupnostim in župnijam.

Msgr. dr. Andrej Saje, škof

Čestitki se pridružujem tudi jaz župnik polanski!

Spored bogoslužja in mašni nameni

19. 3. 10.00 trg sveti Jožef Jezusov rednik in zavetnik naše župnije in škofije slovesni praznik: Spodobi se, da počastimo našega zavetnika v njegovi cerkvi. Temu primerno se oblecimo praznično in zimsko. O našem zavetniku nimamo zapisane nobene njegove beseda, ampak le njegove misli in vrednote. Bil je pravičen in predvsem poslušen Božjim sporočilom, ki jih je prejemal v sanjah.
V vsakem primeru je vreden zaupanja in posnemanja. Sv. Jožef prosi za nas.

Veliki teden:
Na cvetno nedeljo se zberemo pri kapelici sprave in blagoslovimo zelenje ter Jezusa simbolično pospremimo v farno cerkev.
Tridnevje veliki četrtek, petek in soboto opravimo v veliki kapeli. Božji grob je v mali kapeli. Križev pot bo na Kalvariji, če bo vreme dopustilo. Blagoslov ognja je na dvorišču. Vstajenje je tudi na dvorišču nato procesija skozi trg v cerkev. V primeru slabega vremena naravnost v cerkev.

30. 3. – velika sobota dan pripravljanja: Blagoslov jedil bo po terenu.

Po blagoslovu v Trgu pripeljite otroke v kapelo k božjemu grobu.

Na farno žegnanje in veliko noč se spodobi tudi primeren ofer, toplo priporočam in se že v naprej zahvaljujem, da bi lažje prekrili najstarejšo cerkev sv. Vida v Lazih.

V marcu skrbi za urejenost cerkve, kapel in župnišča Sodevci. V aprilu Radenci.