Št. 8, 6. april 2008, leto XXXIV

6. 4. – 3. velikonočna nedelja: Apd 2, 14. 22 – 33 / Ps 16 / 1 Pt 1, 17 – 21 7 Lk 24, 13 – 35
13. 4. – 4. velikonočna nedelja: Apd 2, 36 – 41 / Ps 23 / 1 Pet 2, 20b – 25 / Jn 10, 1 – 10
20. 4. – 5. velikonočna nedelja: Apd 6, 1 – 7 / Ps 33 / 1 Pt 2, 4 – 9 /Jn 14, 1 – 12

6. 4. – 3. Velikonočna nedelja – v Emavs in hitro nazaj

In glej, prav tisti dan sta dva izmed njih potovala v vas, ki se imenuje Emavs in je šestdeset stadijev oddaljena od Jeruzalema. Pogovarjala sta se o vsem tem, kar se je zgodilo. In medtem ko sta se pogovarjala in razpravljala, se jima je približal sam Jezus in hodil z njima. Njune oči pa so bile zastrte, da ga nista spoznala. Rekel jima je: »O kakšnih rečeh se pogovarjata med potjo?« Žalostna sta obstala in eden izmed njiju, ki mu je bilo ime Kleopa, mu je odgovoril: »Si ti edini tujec v Jeruzalemu, ki ne ve, kaj se je tam zgodilo te dni?« »Kaj neki?« je rekel. Dejala sta: »Kar se je zgodilo z Jezusom Nazarečanom, ki je bil prerok, mogočen v dejanju in besedi pred Bogom in vsem ljudstvom; kako so ga naši véliki duhovniki in poglavarji izročili v smrt­no obsodbo in ga križali. Mi pa smo upali, da je on tisti, ki bo odkupil Izrael.

Ko se izkaže, da načrti niso bili dobri ampak se ti je 'svet podrl', je najbolj pobegniti nekam, kjer te nihče ne pozna. Tako sta tudi dva učenca šla stran od jeruzalem­ske groze in zmešnjava, verjetno sta bila bolj tiho, kot govorila. Jezus pa provokativno: »O kakšnih rečeh se pogovarjata med potjo?« in onadva, kot bi se prebudila iz sna: »Si ti edini tujec v Jeruzalemu, ki ne ve, kaj se je tam zgodilo te dni?«

Potem prevzame besedo neznanec in hiti pojasnjevati nujnost teh dogodkov: »Mar ni bilo potrebno, da je Mesija to pretrpel in šel v svojo slavo?« Tedaj je začel z Mojzesom in vsemi preroki ter jima razlagal, kar je napisano o njem v vseh Pismih.

Zaigra jima srce. Vse je nekam domače in zelo znano. Pot je naenkrat minila in že so v vasi, a neznanec sili naprej. Končno privoli v okrepčilo. Razlomi in blagoslovi jim kruh ter izgine.

Drama se takoj razpleta, sedaj ni nič narobe, da je že skoraj temno. Treba je nazaj v center, kjer se pripravlja nekaj povsem novega. Cerkev se bo rodila šele čez 50 dni. Kljub temu je treba biti zraven. V epicentru odrešenjskega vulkana.

Jezusova smrt in 'izginotje' ni katastrofa, ampak najsrečnejši dogodek za grešnega človeka. Tudi mi se vrnimo iz našega Emavsa v center dogajanja, k redni nedeljski sv. maši v domačo farno cerkev. Aleluja.

Vrh vsega pa je danes že tretji dan, odkar se je to zgodilo. Vsi iz sebe smo tudi zaradi nekaterih žena iz naših vrst. Ko so bile zgodaj zjutraj pri grobu in niso našle njegovega telesa, so se vrnile in pripovedovale, da so imele celó videnje angelov, ki so dejali, da živi. Nekateri izmed naših so šli h grobu in so našli vse takó, kakor so pripovedovale žene, njega pa niso videli.« In on jima je rekel: »O nespametna in počasna v srcu za verovanje vsega, kar so povedali preroki! Mar ni bilo potrebno, da je Mesija to pretrpel in šel v svojo slavo?« Tedaj je začel z Mojzesom in vsemi preroki ter jima razlagal, kar je napisano o njem v vseh Pismih.

Medtem so se približali vasi, kamor so bili namenjeni. On pa se je delal, kakor da gre dalje. Silila sta ga in govorila: »Ostani z nama, kajti proti večeru gre in dan se je že nagnil.« In vstopil je, da bi ostal pri njiju. Ko je sédel z njima za mizo, je vzel kruh, blagoslovil, ga razlomil in jima ga dal. Tedaj so se jima odprle oči in sta ga spoznala. On pa je izginil izpred njiju. In rekla sta drug drugemu: »Ali ni najino srce gorelo v naju, ko nama je po poti govoril in odpiral Pisma?« Še tisto uro sta vstala in se vrnila v Jeruzalem ter našla zbrane enajstere in tiste, ki so bili z njimi. Govorili so, da je bil Gospod resnično obujen in se prikazal Simonu. Tudi ona dva sta pripovedovala, kaj se je zgodilo na poti in kako sta ga prepoznala po lomljenju kruha.

13. 4. – 4. velikonočna – nedelja DOBREGA PASTIRJA (Svetovni molitveni dan za duhovne poklice)

»Resnično, resnično, povem vam: Kdor ne pride v ovčjo stajo skozi vrata, ampak spleza vanjo od drugod, ta je tat in ropar. Kdor pa pride skozi vrata, je pastir ovc. Njemu vratar odpre in ovce poslušajo njegov glas in svoje ovce kliče po imenu in jih vodi ven. Ko vse svoje spusti ven, hodi pred njimi in ovce gredo za njim, ker poznajo njegov glas. Za tujcem pa ne bodo šle, ampak bodo bežale pred njim, ker ne poznajo glasu tujcev.« Jezus jim je povedal to prispodobo, pa niso spoznali, kaj jim je govoril. Jezus je znova spregovoril: »Resnično, resnično, povem vam: Jaz sem vrata za ovce. Vsi, ki so prišli pred menoj, so tatovi in roparji, toda ovce jih niso poslušale. Jaz sem vrata. Kdor stopi skozme, se bo rešil; hodil bo noter in ven in bo našel pašo. Tat prihaja samo zato, da krade, kolje in uničuje. Jaz sem prišel, da bi imeli življenje in ga imeli v obilju. (Jn 10, 1 – 10).

Četrta velikonočna nedelja je že dolgo rezervirana za svetovni dan molitve za duhovne poklice. Jezus je sicer rekel, da je treba Gospodarja žetve vedno prositi, naj pošlje delavcev na žetev, ki je zrela. Mnogi se tega celo zavedamo, kljub temu si pa vsaj ta dan vzemimo k srcu in se malo zganimo ter potrkajmo na nebeška vrata in na vrata mladih src z iskreno prošnjo za nove moči v Gospodovem vinogradu.

To moje teoretično modrovanje bi sedaj čim bolj poenostavil.

Jezus gotovo nagovarja tudi v naši župniji posameznike, naj se mu pridružijo za aktivne sodelavce pri odrešenju. Prepričan sem, da nekateri slišite njegov glas že kar razločno. Osebno svetujem, da prav dolgo ne oklevate, ker gre lahko na­prej. Nikomur ne bi privoščil razočaranja ob spoznanju, da me je Gosp­od tako lepo vabil, a se mi je zdela ponudba prenizka. Nekaj velikega je biti poročen in imeti otroke ter srečno družino. Toda stopiti na pot za Gospodom in sodelovati v odrešenjskem pro­cesu je božansko in naj več, kaj lahko na tem svetu doživimo. Tistemu ali tisti, ki Te gospod cuka za rokav naravnost povem, odgovori: »Tukaj sem Gospod! Če res računaš na mene, sem pripravljen hoditi za Teboj.« Nikar se ne boj, da nisi sposoben, ali kako drugače primerni. Tudi jaz sem imel veliko raznih pomislekov, kaj šele strahov, kako bo s študijem? Vse se je rešilo na edinstven način. Morda se kdo resnično boji, da bi bil kakor koli nesrečen pa je ravno obratno. Biti z Jezusom nesrečen?!

Če se malo ozremo na Evangelij današnje nedelje. Jezus tako jasno pove, da je On vrata k ovcam in njihov pastir. Imeti Jezusa za 'šefa'.

Na tem svetu ni nič trdnega, posebno služba nikakor ni samo po sebi umevna kaj šele stalna. Jezus pa nas vabi v svoje podjetje Cerkev, ki pozitivno posluje že skoraj 2000 let in daje garancijo, da bo kljubovala tudi peklenskim vratom. Zakaj ne bi sprejel dela za vso večnost. Vsi predsodki splahnijo, če se spomnimo Jezusove izjave, da nismo mi njega izvolili, ampak je on nas izvolil in poklical ter poslal, da obrodimo sad in naš sad ostane.

Veroučna stran

Kar nekaj časa je že, kar se nismo lotili konkretne teme. Sedanja Družina št. 14 ima celo 2. stran posvečena problematiki krstnih in birmanskih botrov. Lepo bi bilo, da bi si to stran prebrali vsi starši in bodoči kandidati za botre. V prvem delu so botri obdelali po zakoniku Cerkvenega prava. Tisto, kar duhovniki dobro vemo in skušamo po najboljših moče uveljavljat. Žal si starši in kandidati tukaj ne dajo kaj dosti dopovedati. V drugem delu pa je pogovor z frančiškanom p. Pavletom Jakop-om župnikom v Ljubljani. Osrednja misel te izpovedi je: »Če kdo ni sposoben moliti za svojega krščenca ali birmanca vsak dan, ni sposoben za botra!« Kdor vsaj malo da na svojo vero bo lahko hitro ugotovil, da gre za zelo pomembno službo v Cerkvi, ki je ne gre zanemarjati še manj pa izsiljevati.

Večkrat sem že letos zapisal, da res ne vem, kako bo z prihodnjo birmo, če sploh bo, ker se sedaj zadeve zelo slabo odvijajo. Potrudimo se in molimo prav za te tako pereče zadeve.

Glede sv. maš ob nedeljah in delavnikih – Povzetek po SPOROČILIH SOVENSKIH ŠKOFIJ 2008 ŠT.: 4.

Župniki so dolžni ob nedeljah opraviti eno sv. mašo za sebi izročeno ljudstvo (za farane in dobrotnike) Teh maš ni dovoljeno mešati z drugimi, niti se jih ne sme opravljati med tednom (prim. kan. 534 § 1 in § 2 ZCP). Prav tako ni dovoljeno brez izjemne potrebe med tednom maševati večkrat na dan kan 905 ZCP izrecno določa § 1: »Razen v primerih, ko je po pravni določbi dovoljeno obhajati evharistijo ali somaševati večkrat isti dan(za božič in vernih duš dan), duhovnik ne sme maševati večkrat na dan«. Isti kanon § 2, pa določa. »Ob pomanjkanju duhovnikov lahko krajevni ordinarij dovoli, da duhovnik iz opravičenega razloga mašuje dvakrat na dan ali, če to zahteva pastoralna potreba, ob nedeljah in praznikih celo trikrat«. Razen v izrednih primerih in ob dovoljenju ordinarija lahko torej duhovnik med tednom opravi samo eno sv. mašo na dan, praksa, da mašuje dvakrat, ker s tem ustreže vernikom, pa ni dopustna. Ljudem je treba to povedati ter jih spodbujati, naj pridejo k sv. maši v domačo cerkev, čeprav bo maše po njihovem namenu opravljena drugje…. To je bilo sklenjeno na seji dekanov 27. 2. 2008 v Celju, da se objavi v našem škofijskem uradnem listu, kar pomeni, da se moramo duhovniki tega kar seda natančno držati.

To pomeni, da se bomo morali tudi pri nas navaditi, da bodo sv. maše med tednom enkrat dnevno in sicer tam, kjer jo bo nekdo naročil. Ustaljeni red, da je redna sv maša pon. v Predgradu, tor. Čeplje in pet, Trg in sob. v Radencih bom skušal čim bolj upoštevati, vendar ne za vsako ceno, ker potem ene intencije predolgo stojijo, po drugi strani pa večkrat na teden opravim tudi tri dni po svojem namenu seveda brez štipendija. Ob nedeljah pa moram eno sv. mašo opraviti za farane in dobrotnike. K tej sv. maši ste vedno vabljeni vsi verniki, ker so v njej vključeni prav vsi Vaši nameni. Za pokojnega pa bom opravil sv,. mašo na dan, ko pride na vrsto. Ne razumite tega za samovoljo, ampak čisto krščansko logiko in prakso preskušeno v dolgoletni zgodovini Cerkve.

Spored sv. maš in bogoslužja

Zahvale: V imenu vseh šestih birmancev in njihovih družin se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste kakorkoli pripomogli, da je na belo nedeljo vse tako lepo potekalo. Pose­bej se zahvalim vsem trem botram, da so sprejele tako odgovorno službo, ki jih bo vezala na svoje birmance vse življenje. Ravno tako hvala vsem, ki nam redno ali vsaj občasno stojite ob strani in pomagate pri našem odgovornem in tako potrebnem delu.

Čestitke: Vsem birmanim iskreno čestitamo. Prav posebej pa še Josipu Šćuriću, ki je ravno na 1. aprila dan končal program in srečen odšel domov v Novi sad. Želimo mu res uspešno nadaljevanje življenja brez škodljivih snovi.

13. 4. Nedelja Dobrega Pastirja – molitveni dan za duhovne poklice. Na ta dan se v cerkvi pripravljamo skozi ves teden. Kar nekaj pa nas je članov živega rožnega venca, ki smo se obvezali, da bomo vsak dan izmolili eno desetko za duhovne poklice. Ali še veste, katera je sedaj na vrsti. Jaz priznam, da ne vem, se pa trudim, da pride vseh 20 vsak dan na vrsto.

14. 4. 0b 18. 00 Seja občinskega LASa: Lokalna Akcijska Skupnost si na občinski ravni po svojih najboljših močeh prizadeva, da bi mladino obvarovala pred zasvoje­nostjo od mamil in podobnega. Seveda si tudi mi želimo čim konkretnejšega sodelovanja. Tako je končno prišlo do že dolgo načrtovane seje prav pri nas, da bi še bolj konkretizirali sodelovanje.

10. 5. od 9h – 15h v Celju PASTORALNI DAN: Gre za posebno manifestacijo katolištva, da doživimo, kako jev večji družbi, kot smo jo navajeni pri nas

V aprilu skrbijo za cvetje v farni cerkvi Radenci