Št. 20, 21. september 2008, leto XXXIV

21. 9. – 25. navadna nedelja: Iz 55, 6-9 / Ps 145 / Flp 1, 20c – 24. 27 / Mt 20, 1 – 16a
28. 9. – 26. navadna nedelja: Ezk 18, 25 – 28 / Ps 25 / Flp 2, 1 . 11 / Mt 21, 28 – 32
5. 10. – 27. navadna nedelja: Iz 5, 1- 7 / Ps 80 / Flp 4, 6 – 9 / Mt 21, 33 – 43

21. 9. - 25. navadna nedelja - zadnji bodo prvi in prvi zadnji

»Nebeško kraljestvo je namreč podobno hišnemu gospodarju, ki je šel zgodaj zjutraj najet delavce za svoj vinograd. Z delavci se je pogodil za en denarij na dan in jih je poslal v svoj vinograd. Okrog tretje ure je šel ven in videl druge na trgu postajati brez dela. Tudi tem je rekel: ›Pojdite tudi vi v vinograd, in kar je prav, vam bom dal.‹ In so šli. Okrog šeste in okrog devete ure je spet šel ven in storil prav tako. In ko je šel ven okrog enajste ure, je našel druge, ki so tam postajali, in jim je rekel: ›Kaj postajate tukaj ves dan brez dela?‹ ›Ker nas nihče ni najel,‹ so mu dejali. Tedaj jim je rekel: ›Pojdite tudi vi v vinograd!‹ Pod noč pa je gospodar vinograda rekel svojemu oskrbniku: ›Pokliči delavce in jim plačaj. Začni pri zadnjih in končaj pri prvih.‹ Pristopili so torej tisti, ki so prišli okrog enajste ure, in dobili vsak po en denarij. Ko so prišli prvi, so mislili, da bodo dobili več, vendar so tudi oni dobili vsak po en denarij. In ko so to prejeli, so godrnjali nad hišnim gospodarjem, češ: ›Ti zadnji so delali eno uro in si jih izenačil z nami, ki smo prenašali težo dneva in vročino.‹ Odgovoril je enemu izmed njih: ›Prijatelj, ne delam ti krivice. Ali se nisi pogodil z menoj za en denarij? Vzemi, kar je tvojega, in pojdi! Hočem pa tudi temu zadnjemu dati kakor tebi. Ali ne smem storiti s svojim, kar hočem? Ali je tvoje oko hudobno, ker sem jaz dober?‹ Tako bodo zadnji prvi in prvi zadnji.« (Mt 20, 1 – 16a).

Zopet smo priča Jezusovemu paradoksu, ko pove to priliko, kako je gospodar dal enako plačilo za različno delo. Seveda si v običajni ekonomiji ne moremo tega privoščiti. V odrešenjski zgodbi pa je zadeva neizbežna. Jezus namreč govori o nebesih. Tam pač nekdo vstopi , ali pa ne vstopi, ko pa je notri so nebesa za vsakogar enaka. V nebesih enostavno si, ali nisi, ker ne moreš biti bolj ali manj v njih. To moramo pač sprejet kot dejstvo, ki pa je resnično nebeško - torej enkratno.

Druga stvar pa je tisto čakanje na delo, kar predstavlja naše življenje sedaj. Eni so bili takoj najeti in sprejeti na delo, drugi kasneje in spet drugi še kasneje, do ta zadnjih, ki so celih 11 ur postavali po trgu, ker jih nihče ni najel. Nauk zgodbe je tudi ta, da je 'dobiti delo' – biti povabljen v nebesa – velika milost. Delo v vinogradu je res naporno, a še huje je človeku, ki bi rad zaslužil pa nima kje. Tega ne smemo nikoli pozabiti. Iz hvaležnosti pa se je dobro sproti zahvaljevati za vsako milost, ki smo jo deležni in narediti, kaj moremo za tiste, ki se stoje na trgu brez zaposlitve.

28. 9. – 26. navadna nedelja – kdo je izpolnil božjo voljo?

»Kaj se vam zdi? Nekdo je imel dva sina. Stopil je k prvemu in rekel: ›Sin, pojdi danes delat v vinograd!‹ Ta je odgovoril: ›Nočem.‹ Toda pozneje se je premislil in šel. Stopil je k drugemu in rekel isto. Ta je odgovoril: ›Grem, gospod,‹ vendar ni šel. Kateri od teh dveh je izpolnil očetovo voljo?« Rekli so: »Prvi.« Jezus jim je dejal: »Resnično, povem vam: Cestninarji in vlačuge pojdejo pred vami v Božje kraljestvo. Janez je namreč prišel k vam na poti pravičnosti in mu niste verjeli, cestninarji in vlačuge pa so mu verjeli. Vi ste to videli in se tudi potlej niste skesali, da bi mu verjeli.« (Mt 21, 28 – 32).

Če se še spomnite s prejšnje strani, je tudi ta dogodek in pouk prejšnjemu. Eden takoj obljubi, a ne spolni obljube. Drugi trmasto izjavi, da noče. Potem pa se premisli in vendar naredi.

Zadeva je enostavna ima pa globlji pomen. Bistveno je sprejeti ponudbo in jo izpolniti. Ravno tako je za človeka modro, da o vsaki odločitvi dobro premisli in preuči vse možnosti. Če se odkrije, da je nekaj v resnici daljnoročno boljše, je edino logično spremeniti odločitev, kakor je to storil drugi sin.

Zopet mi je prišla na misel znana fraza, da imamo v prvih klopeh pri maši polno starih komunistov. Da bi vsaj bilo tako pa žel ni in še dolgo ne bo. Krščanstvo ne prenese takih očitkov, ampak se v resnici zelo veseli vsakega spreobrnjenega grešnika.

Vem, da te zadeve povzročajo 'normalnim' vernikom težave, češ mi se trudimo od krsta naprej pa nam še grozijo vica. Tile pa , ki vedno špekulirajo, bodo kar tako komot prišli in poželi še aplavz po vrhu. Vendar so taki očitki aktualni samo toliko časa, dokler ne primerjamo stanja dobrega vernika s stanjem nekega zloglasnega kriminalca. Aktivni vernik je tisti, ki posluša božjo besedo in tudi sproti izpolnjuje – živi po njej. Hudobnež pa samo gleda, kako bo naredil še več zla in hoče z hudobijo utišati glas vesti po katerem vpije njegova duša za odrešenjem.

Z Jezusom Božje kraljestvo se je namreč približalo in naselilo med nami in tisti ki hočejo ga uživajo že v tem življenju, oni drugi pa ne. Tu je razlika in tisti, ki je v resnici okusil milost Božjega kraljestva, bo vse naredil, da bi ga približal še komu. Torej se ne hudujmo nad onemi, ki 'sedijo v prvi klopeh', ampak nad seboj, ker je spreobrnjenih tako malo. Pojma nimate, kako nam je duhovnikom hudo pri srcu, če ostajajo prve klopi prazne, verniki pa se nekje skrivajo v zadnjih klopeh in pritožujejo nad slabim ozvočenjem…

Morda me je preveč zaneslo od teme pa ponovim. Jezus je povedal dve stvari. Prvič, da je eno obljubiti in drugo obljubo izpolniti. In drugič, da si je dobro premisliti, če sem se prenaglil in zavrnil ponujeno priložnost. V veri šteje največ ponižnost in iskrenost ter odprtost za opomin in poboljšanje. Najslabše je trmasto vztrajanje pri svojih zmotah in površnih ocenah. Jezus nas vedno vabi k spreobrnjenju. Vsako stvar lahko naredim še boljšo…

Veroučna stran:

Leto Sv. Pavla: Zopet se lahko navežemo na gornje stavke. Ravno apostol Pavel, je bil tisti, ki dolgo ni hotel slišati Jezusovega povabila, naj gre za njim. Šele, ko se mu je Jezus sam prikazal pred Damaskom, je zamenjal ploščo. Iz velikega preganjalca Cerkve je apostal apostol narodov.

Tudi zanj so mnogi mislili in govorili, da verjetno samo blefira in so se ga na začetku še kako bali. Vendar je on s svojim ravnanjem in predvsem oznanjevanjem, še bolj pa s svojim pisanjem temeljito dokazal, da je bilo spreobrnjenje dokončno. Koliko je prepotoval, koliko pretrpel, koliko napisal. Hkrati pa je imel tudi veliko drugačnih težav s svojimi sodobniki in samim s seboj. Prav gotovo je apostol Pavel resnični zgled neutrudnega delavce v Božjem kraljestvu. Večkrat mi kdo želi pomagati na ta način, da mi svetuje naj se malo odpočijem in prihranim kaj moči za stare dni. Ob sv. Pavlu taki nasveti resnično ne vzdržijo. Sicer pa rajši vzemite v roke Apostolska dela in njegovih 14 pisem in se sami prepričajte.

Za pokušino samo del berila: Če torej premore kaj opominjanje v Kristusu, če kaj spodbujanje iz ljubezni, če kaj občestvo Duha, če kaj sočustvovanje in usmiljenje, dopolníte moje veselje s tem, da ste istih misli in iste ljubezni, ene duše in enega mišljenja. Ne delajte ničesar iz prepirljivosti in ne iz praznega slavohlepja, ampak imejte v ponižnosti drug drugega za boljšega od sebe. Naj nobeden ne gleda samo nase, temveč tudi na druge. To mislite v sebi, kar je tudi v Kristusu Jezusu. (Flp 2, 1- 5). Koliko je samo v teh petih vrsticah strnjenega bogastva…

Leto mladih: Pričelo se je s septembrom, gotovo pa je v Stični 20. 9. dobilo potrditev. Po drugi strani se tudi potrjuje ob našem papežu, ki potuje po svetu, recimo v Avstraliji, ko je bilo svetovno srečanje mladih. Potem po Italiji in nedavno v Parizu in Lurdu. V Parizu je sicer rekel bolj odraslim, da bi bilo Evrope kmalu konec, če bi prenehala iskati Boga. Ravno tako bi bila katastrofa za vse nas, če bi mladina pozabila na svojo versko pripadnost.

In kaj naj naredimo mi starejši za mlade?

Normalno jim dajmo priložnost za izobrazbo, za zaposlitev, za izbiro partnerje. Vendar to prav za prav delamo že vse skozi. Zgodovina kaže, da je to delo tudi dokaj uspešno.

Kaj še manjka?

Pokažimo mladim na vrednote, ki nam omogočajo vzdržno življenje To pa so poštenje, odprtost za življenje, odgovornost za svet, ki ga počasi sprejemajo…

Najvažnejše pa je, da mladim predamo prižgano baklo vere v Troedinega Boga in Cerkev. Ti pa, Božji človek, béži pred tem. Prizadevaj si za pravičnost, pravo pobožnost, za vero, ljubezen, stanovitnost in krotkost. Bojuj dober boj vere, sezi po večnem življenju, v katerega si bil poklican in si to lepo izpovedal pred mnogimi pričami. Zapovedujem ti pred Bogom, ki vsem stvarem daje življenje, in pred Kristusom Jezusom, ki je pred Poncijem Pilatom lepo pričeval: Ohrani zapoved brez madeža in brez graje do pojavitve našega Gospoda Jezusa Kristusa, ki jo bo ob svojem času pokazal blaženi in edini vladar, kralj nad kraljujočimi in Gospod nad gospodujočimi, ki ima edini nesmrtnost, ki biva v nedostopni luči in ga noben človek ni videl in ga ne more videti. Njemu čast in večna oblast! Amen. (1 Tim 6, 11 – 16) Kako konkretne so te besede, ki jih je Pavel namenil preko Timoteja vsem nam tudi mladim. Zato se potrudimo, da bi čim več mladih slišalo ta glas in se pridružili občestvu vernih.

Spored sv. maš in bogoslužja

13. 9. Kako je bilo v Kočevju? Prav lepo je bilo, vendar sva z Tonetom imela slab občutek. To pa zaradi tega, ker se je on zmenil in rezerviral avtobus, potem pa kot se to rado zgodi zadnji trenutek skoraj polovica odpove. Če bi se zgodilo prvič, bi ne komentiral. Ampak to je skoraj vedno. Najprej nas sprašujete, kam bi še šli, ko pa je treba res iti pa razni izgovori. Če bi bilo samo žalostno, bi že potrpeli, vendar, če ostane avtobus doma, ali je napol prazen trpi lastnik gospodarsko škodo in tisti, ki jo je povzročil ima greh. V bodoče bomo verjetno pobirali kavcijo.

21. 9. 15.00 Žeželj molitveno srečanje za uspeh dekanijskega misijona: Ne glede na zgornji zapis Vas vljudno vabim, da to nedeljo poromate na Žeželj pri Vinici, kjer se bomo zbrali iz vse dekanije in uradno pričeli moliti za uspeh načrtovanega misijona. To pastoralno leto bomo molili. Drugo leto jeseni pa pričeli celoletni dekanijski misijon. Ker je to nekaj novega se želimo o zadevi poučiti in to bomo zvedeli prav na Žežlju, kjer bo imel predavanje gost iz mariborske nadškofije.

Zamaški za Karitas: Vsake toliko časa se pojavi kdo z sicer bolj majhno vrečko obrabljenih zamaškov. Hvala vsem, ki ste razumeli, da lahko s tem naredimo nekaj dobrega za okolje in človeka v stiski. Le vztrajajte in še druge povabite. Hvala lepa vsakomur, čeprav do tone verjetno manjka 998 kg.

V septembru skrbijo za cvetje v farni cerkvi Predgrad in Jelenja vas v oktobru pa Zagozdac in obe Podgori.