Oznanila št. 16, 21. 7. 2013, leto XXXIX

21. 7. – 16.nav. – Krištofova nedelja: 1 Mz 18, 1 – 10 /Ps 15 / Kol 1, 24 – 28 / Lk 10, 38 – 42
28. 7. – 17. navadna nedelja: 1 Mz 18, 20 – 32 / Ps 138 / Kol 2, 12 – 14 / Lk 11, 1 – 13
4. 8. – 18. navadna nedelja: Prd 1, 2¸2, 21 – 23 / Ps 9 / Kol 3, 1 – 11 / Lk 12, 13 – 21

21. 7. – Krištofova nedelja

Ko so potovali, je prišel v neko vas in žena z imenom Marta ga je sprejela v svojo hišo. Imela je sestro, ki ji je bilo ime Marija. Ta je sedla h Gospodo-vim nogam in poslušala njegove besede, Marta pa je imela s postrežbo veliko dela. Pristopila je in rekla: »Gospod, ti ni mar, da me je sestra pustila sámo streči? Reci ji vendar, naj mi pomaga!« Gospod ji je odgovoril: »Marta, Marta, skrbi in vznemirja te veliko stvari, a le eno je potrebno. Marija si je izvolila dobri del, ki ji ne bo odvzet.« (Lk 10, 38 – 42).

Na Krištofovo nedeljo se hočemo predvsem zahvaljevati in tako tudi priporočati za varno vožnjo. Prometne nesreče pa tudi nesreča pri delu z traktorji in drugimi stroji puščajo za sabo veliko škode, invalidnosti in žal vse preveč mrtvih. Zato se sv. Krištofu priporočamo danes pa tudi sicer, ko potujemo oziroma moramo upravljati s stroji. Naj nam ta starodavni svetnik izprosi strpnosti ter odgovornosti in drugih srečnih okoliščin, da bi se vedno vse lepo izšlo.

Če se malo ustavimo pri prvem berilu, lahko ugotovimo, kako je naše življenje v resnici zelo zahtevno. Vera ni neka domislica z kratek čas, ampak način življenja in popolnega zaupanja v Božjo previdnost. Bog je Abrahamu vedno znova obljubljal, da bo dobil nešteto potomstvo. Hkrati pa mu dolgo ni dal pravega sina. Ko ga je le dočakal, zahteva od njega, naj ga daruje v žgalno daritev. To je skrajni preizkus vere. Abraham tudi to možato prestane. Za nagrado postane oče vseh vernih ljudstev, ki verujejo v enega Boga.

Nas vedno preganjajo prevelike skrbi za sproti tako kot Marto. Je že prav, da se moramo skrajno potruditi, da bi nekako dostojno živeli, vendar ne smemo pozabiti bistvenega. Ko pride na obisk Gospod, ali ko želi priti, je najbolje pustiti vse in se posvetiti njemu. In Gospod prihaja na obisk vsako nedeljo ter zapovedan praznik. Ravno tako ni nič narobe, če mi obiščemo Njega tudi med tednom. Naj tudi nam utrdi vero, kot jo je utrdil Abrahamu in mu pokazal ovna za žgalno daritev…

28. 7. – 17. navadna nedelja – gospod nauči nas moliti

Nekoč je na nekem kraju molil. Ko je nehal, mu je eden izmed njegovih učencev dejal: »Gospod, naúči nas moliti, kakor je tudi Janez naučil svoje učence.« Rekel jim je: »Kadar molite, recite: Oče! Posvečeno bodi tvoje ime. Pridi tvoje kraljestvo. Naš vsakdanji kruh nam dajaj od dne do dne in odpústi nam naše grehe, saj tudi sami odpuščamo vsakomur, ki nam je dolžan, in ne vpelji nas v skušnjavo!«
In rekel jim je: »Kdo izmed vas, ki ima prijatelja, bo prišel opolnoči k njemu in mu rekel: ›Prijatelj, posodi mi tri hlebe kruha, kajti k meni je s potovanja prišel prijatelj in mu nimam s čim postreči,‹ in mu bo oni znotraj odgovoril: ›Ne nadleguj me! Vrata so že zaprta in moji otroci z menoj v postelji, ne morem vstati in ti dati.‹ Povem vam: Če ne bo vstal in mu dal zato, ker je njegov prijatelj, bo zaradi njegove nadležnosti vstal in mu dal, kolikor potrebuje. Tudi jaz vam pravim: Prosíte in vam bo dano! Iščite in boste našli! Trkajte in se vam bo odprlo! Kajti vsak, kdor prosi, prejme; in kdor išče, najde; in kdor trka, se mu bo odprlo. Ali je med vami oče, ki bo dal svojemu sinu kačo, če ga bo prosil za ribo? Ali mu bo dal škorpijona, če ga bo prosil za jajce? Če torej vi, ki ste hudobni, znate dajati svojim otrokom dobre darove, koliko bolj bo nebeški Oče dal Svetega Duha tistim, ki ga prosijo.« (Lk 11, 1 – 13).

V prvem berilu zopet vidimo Abrahama, kako se bori za Sodomo in Gomoro. Da bi odvrnil pretečo nesrečo, uporabi vso poznejšo judovsko sposobnost pogajanja. Pred Bogom je nastopil kot zagovornik pravičnosti. Bog pač ne sme pokončati pravičnega s krivičnim. Bog si je dal dopovedati, kljub temu pa sta pregrešni mesti nastradali, ker je Abrahamu zmanjkalo argumentov. V njima se ni našlo niti deset pravičnih.

Jezus nam ponuja drugačno molitev. Vsi smo namreč grešniki. Razen Marije in Jezusa ni nobenega brez greha. Zato se pred Boga ne postavljamo s svojimi zaslugami, ampak zaradi izjemnega in neizmernega Božjega usmiljenja. Tako mu najprej izrazimo ponižno spoštovanje in vero v njegov obstoj. Potem naštejemo nekaj prošenj za vsakdanji kruh ter odpuščanje grehov. Tukaj nam je podtaknil nenehno spraševanje vesti, ker mu ponujamo zgled, kako naj nam odpušča.

'Očenaš' znamo na pamet in običajno ga zelo na lahko zdrdramo. Ko pa se znajdemo v podobnem položaju kot Abraham. Takrat to molitev uporabimo bolj ponižno. Namreč naše slavljenje, poveličevanje Božje svetosti nam gre le stežka z jezika, kaj šele iz srca. Odpuščanje je itak poglavje zase. Še velikokrat bomo morali v šolo molitve.

Na Magdalenino nedeljo se je prav dati poučiti prav pri njej. Ona je bila obsedena s sedmimi hudimi duhovi. Torej je nosila polno mero raznih pregreh. Gospod jo je osvobodil in potem mu je stregla s vsem svojim bitjem in žitjem. Ona ni zbežala ob sojenju. Res je vse gledala bolj od zadaj z varne razdalje. Ko pa so Jezusa na hitro položili v grob, je natančno pazila, kako so položili njegovo telo. Po obveznem sobotnem počitku je zarana zbrala skupino hvaležnih žena in pohitela h grobu, da dokončajo pogreb. Iz hvaležnosti je vztrajala ob živem trpečem, umirajo¬čim in pokopanim Gospodu. Tako je prva doživela srečanje z vstalim Gospodom.

Mi se po svojih močeh pripravljamo na srečanje s svojim Odrešenikom takoj po smrti ob sodbi. Le dobro se pripravimo na ta dogodek. Takrat ne bodo štele besede, kot jih je zmanjkalo vztrajnemu Abrahamu. Takrat bodo štela samo dejanja in to dejanja vere. Zaupajmo Božjemu usmiljenju in mu strezimo z vsem kar premoremo v naših bližnjih in daljnih bratih in sestrah.

Ganljivo srečanje na Preloki 13. 07. 2013

13. 7. so se na Preloki zbrali sošolci p. Francija Seničarja. Med njimi je tudi preloški župnik V. Guna pa tudi beograjski nadškof msgr. Stanislav Hočevar, ki je vodil somaševanje skoraj večine živih sošolcev ob 40. jubileju posvečenja. Za to priložnost je župnik poljanski izdelal nove stole za mašnika in ministrante. Hkrati je bila blagoslovljena spletna stran Preloke (www.preloka.si)…

Eden od takrat številnih novomašnikov je že naslednje leto umrl v prometni nesreči, Zato se njegovi sošolci radi zbirajo prav na Preloki ob njegovem preranem grobu. Tudi sam se tega srečanja skoraj vedno udeležim, saj sem ravno za novo mašo † Jureta Ivanušič naredil prvi oltar, tega na sliki še kot kaplan v Semiču leta 1990. letos 28.2. na dan celodnevnega češčenja pa sem sklenil, da dodam primerne sedeže za mašnika in asistenco.

Osvobojeni za svobodo: Konstantinovo leto

20 in 21. 09. 2013 vabilo na obhajanje 1700 let verske svobode.

Cesar Konstantin je leta 313 izdal Milanski edikt in v njem izenačil našo krščansko vero za enakopravno drugim religijam v cesarstvu. Ker je bil Konstantin rojen v Nišu bo osrednja slovesnost potekala prav tam in beograjski nadškof je odgovoren za katoliški del. Z veliko zavzetostjo nas je osebno povabil na to veliko slovesnost. Prav nič ne bi bilo narobe, če bi se tudi iz naše župnije kdo udeležil te velike ekumenske slovesnosti.

Spored sv. maš in bogoslužja

21. 7. Krištofova nedelja: Pri blagoslovu boste dobili nalepko SOS, ki jo nalepite na zadnje steklo vozila in s tem prosite, da Vam v primeru nesreče oskrbijo duhovnika.

Žegnanje Marije Magdalene 28. 7. ob 12.00: 21. 7. redna sv. maša v Spodnjem Logu, na ta dan je tudi Krištofova nedelja, ko blagoslavljamo avtomobile. To pa je za župnika naporno, da potem trpi žegnanje. Zato sem odločil naj bo na zadnjo nedeljo v juliju. Po sv. maši bomo blagoslovili obnovljeno Marijino kapelico v Dolnjih Radencih. Lepo vabljeni.

26. 7. ob 18.00 na god sv. Ane praznična sv. maša nad Kovačo vasjo.

1. 8. 19.00 žegnanje v Jakovini: 16. 7. nas se je zbralo nekaj manj, kot običajno. Upam, da bo tudi tokrat primerna skupina, ki se rada sprehodi po križevem potu in potem v prijetnem poletnem večeru posedi pri mizi Gospodove besede in kruha.

Toplo priporočamo zbiranje zamaškov za invalidske pripomočke!!! Saj ni tako težko dati zamašek na stran in jih ob koncu tedna oddati v župnišču. Invalidi so vedno zelo v težkem položaju še posebej v krizi. Za kakšen malo dražji pripomoček morajo nabrati nekaj ton zamaškov. Torej pomagajmo.

V juliju skrbijo za cvetje v farni cerkvi oba bloka in Močile.