Oznanila št. 10, leto XLV

5. 5. – 3. velikonočna nedelja: Apd 5, 27 – 32. 40 – 41 / Ps 30 / Raz 5, 11 – 14 / Jn 21, 1 – 19
12. 5. – 4. vel. nedelja Dobrega Pastirja: Apd 13, 43 – 52 / Ps 100 / Raz 7, 9. 14b – 17 / Jn 10, 27 – 30
19. 5. – 5. velikonočna nedelja: Apd 14,21 – 27 / Ps 145 / Raz 21, 1 – 5a / Jn 13, 31 – 33a. 34 – 35

5. 5. – 3. velikonočna nedelja

Potem se je Jezus spet razodel učencem pri Tiberijskem jezeru. Razodel pa se je takóle: Simon Peter, Tomaž, ki se imenuje Dvojček, Natánael iz galilejske Kane, Zebedéjeva sinova in dva druga izmed njegovih učencev so bili skupaj. Simon Peter jim je rekel: »Ribe grem lovit.« Dejali so mu: »Tudi mi gremo s teboj.« Odšli so in stopili v čoln, toda tisto noč niso nič ujeli. Ko se je že zdanilo, je stal Jezus na bregu, vendar učenci niso vedeli, da je Jezus. Jezus jim je rekel: »Otroci, imate kaj hrane?« Odgovorili so mu: »Nič.« Tedaj jim je rekel: »Vrzite mrežo na desno stran čolna in boste našli.« Vrgli so jo, pa je zaradi obilice rib niso mogli več izvleči. Tisti učenec, ki ga je Jezus ljubil, je rekel Petru: »Gospod je.« Ko je Simon Peter slišal, da je Gospod, si je opasal vrhnje oblačilo, ker je bil gol, in se vrgel v jezero. Drugi učenci so pripluli s čolnom in privlekli mrežo z ribami; niso bili namreč daleč od brega, le kakih dvesto komolcev. Ko so stopili na kopno, so na tleh zagledali žerjavico in na njej ribo ter kruh. Jezus jim je rekel: »Prinesite ribe, ki ste jih pravkar ujeli!« Simon Peter se je tedaj vkrcal in potegnil na kopno mrežo, polno velikih rib; bilo jih je sto triinpetdeset. Čeprav jih je bilo toliko, se mreža ni raztrgala. Jezus jim je rekel: »Pridite jest!« Toda nobeden izmed učencev si ga ni drznil vprašati: »Kdo si ti?«; vedeli so namreč, da je Gospod. Jezus je prišel, vzel kruh in jim ga ponudil; in prav tako ribo. To je bilo že tretjič, da se je Jezus razodel učencem, odkar je bil obujen od mrtvih.

Po Jezusovem vstajenju do vnebohoda so apostoli preživljali neko 'prehodno obdobje'. Jezus se je sicer včasih še komu prikazal, sicer pa so preživljali neko nenavadno čakanje, kaj se bo zgodilo. Čas 40 dni že sam cilja na neki potreben čas umiritve, da bodo 'zmogli' ostati sami. Tako se je Peter očitno naveličal čakati in predlagal nočni ribolov. Seveda je šlo vse narobe, da rezultata ni bilo. Tu se vključi Jezus in poskrbi za zajtrk ter obilen ulov. Nauk je jasen. Apostoli ne bodo nič več delali na 'svojo roko', ampak tisto, kar jim bo naloženo od zgoraj.

Jezus in Peter

Ko so pojedli, je Jezus rekel Simonu Petru: »Simon, Janezov sin, ali me ljubiš bolj kakor tile?« Rekel mu je: »Da, Gospod, ti veš, da te imam rad.« Rekel mu je: »Hrani moja jagnjeta!« Spet, drugič, mu je rekel: »Simon, Janezov sin, ali me ljubiš?« Rekel mu je: »Da, Gospod, ti veš, da te imam rad.« Rekel mu je: »Pasi moje ovce!« Tretjič mu je rekel: »Simon, Janezov sin, ali me imaš rad?« Peter se je užalostil, ker mu je tretjič rekel: »Ali me imaš rad?« in mu je rekel: »Gospod, ti vse veš, ti veš, da te imam rad.« Jezus mu je rekel: »Hrani moje ovce! Resnično, resnično, povem ti: Ko si bil mlad, si se opasoval sam in si hodil, kamor si hotel; ko pa se postaraš, boš raztegnil roke in drug te bo opasal in odvedel, kamor nočeš.« To pa je rekel, da je označil, s kakšno smrtjo bo poveličal Boga. In ko je to rekel, mu je dejal: »Hôdi za menoj!«

Tudi prvo srečanje Simona in Jezusa je bilo po napornem in neuspešnem ribolovu. Takrat mu je zagotovil, da bo od slej ljudi lovil.

Sedaj ga trikrat vpraša: 'ali ga ljubi' in Peter pridno zatrjuje, da ga ljubi. Jezus mu ukazuje 'pasi moje ovce'. Resnično ne bo več utegnil ribariti na svojo pest, ampak ga bo Gospod zvezal in odpeljal kamor noče, ali vsaj ni bil namenjen. To je usoda zlasti rimskega škofa – papeža. Ta služba ga tako omeji in zaveže z novimi obvezami, da se mora enostavno podvreči sistemu, ki ga zahteva naj odgovornejša služba. Taka služba je torej možna le v moči nedeljene ljubezni.

12. 5. – 4. velikonočna nedelja – Dobrega Pastirja

Tisti čas je rekel Jezus: »Moje ovce poslušajo moj glas; jaz jih poznam in hodijo za menoj. Dajem jim večno življenje; nikoli se ne bodo pogubile in nihče jih ne bo iztrgal iz moje roke. Moj Oče, ki mi jih je dal, je večji od vseh, in nihče jih ne more iztrgati iz Očetove roke. Jaz in Oče sva eno.«

Pričujoči odlomek je zelo kratek, kljub temu lahko razberemo sporočilo, da je glavni – edini Pastir On sam Jezus Kristus. Vsi drugi od papeža do najmanj pomembnega duhovnika smo samo v Njegovi službi…

Kolikor je to dejstvo tolažilno, je hkrati obvezujoče in svarilno. Vsi pastoralni delavci, zlasti oznanjevalci moramo vedno gledati v Pastirja – biti povezani z Njim. Če si zopet malo sposodimo od prejšnje nedelje. Nič ni dobro delati na svojo pest, ampak vedno v po vezavi z Dobim Pastirjem. Lepo se sliši, vendar je včasih tudi naporno, ko dobiš občutek, da Ti stvari polzijo iz rok. Zahodno katolištvo preživlja veliko krizo. Število duhovnikov in redovnikov strmo upad. Ravno tako je tudi z obiskom sv. maše in verouka. Hkrati pa nas preplavljajo množice migrantov, ki niso samo drugačne vere, ampak so premnogi proti naši veri. Jezus bi dejal: »Bedite in molite, da ne pridete v skušnjavo!« (Mt 26, 41).

Danes je svetovni molitveni dan molitve za nove duhovne poklice. Kot že rečeno, razmere niso ravno vzpodbudne. Kljub temu Jezus kliče in mnogi se odzivajo sicer bolj iz tretjega sveta. Kakor koli mi bomo tudi danes in v bodoče iskreno molili ter prosili, naj nam pošlje potrebnih pastirjev in pastiric, da bi našo deželo in zlasti prebivalce ohranili v pravi katoliški veri.

Župnijska Karitas Stari trg ob Kolpi

Skupaj z g. Borisom se iskreno zahvaljujemo Bogu in vsem, ki ste kaj doprinesli, da je lahko zopet v službi Cerkve.

Kaj naj bi letos še postorili?

Dela na zvoniku v Spodnjem Logu počasi napredujejo. Sedaj moramo še urediti 'gsinc', da se sestavi novi betonski del s starim obstoječim. Potem bomo počakali na primerno vreme, da pride nova streha.

V Zagozdacu se pripravlja za postavitev treh kipov v niše na pročelju cerkve. Ko bo tam dvigalo, bo treba urediti tudi streho.

V župnišču bo treba montirati stikala in vtičnice. Ravno tako je treba še urediti prage na novih vratih ter pode. Pobeliti je treba učilnico in kapelo. Tudi rastlinjak še čaka na dokončno ureditev. Kdo bo skrbel za vrt?

Dokončanje poda v delavnici.

Nova vrata v Radencih še čakajo. Upajmo, da bodo dočakala svoj čas in prišla na vrsto.

Našteto je samo nekaj vidnih zadev, ki se jih bi kazalo čim prej lotiti. Sicer se bo šele pokazalo, kako bodo zadeve potekale, ko bodo 'fantje' dokončno odšli. Takrat bo stanje v župniji zopet 'normalno'. To pomeni, da boste farani zopet dobili svoje mesto pri nujnih opravilih okrog svojih cerkva, župnišča in pokopališč. Mislim na čiščenje urejanje okolice ter razna manjša vzdrževalna dela.

Ko nas je bilo v skupnosti več, smo lahko marsikaj naredili seveda ob prisotnosti župnika in Katice. Sedaj se bo treba zopet navaditi priti skupaj. Lani smo za pokušino prosili za žaganje in cepljenje drv. Občutki so bili taki in taki. Nikoli ne bo vse idealno, če se pa le malo zmigamo in potrudimo, enkrat eni, drugič drugi…bomo zmogli, kot zmorejo po vseh drugih župnijah. Pridite, poglejte in pomagajte…

O tem in še drugih zadevah se bomo pogovarjali na seji Ž P S, ki bo v petek 10. 5. ob 20h po sv. maši. Lepo tudi drugi, ki vas zadeve zanimajo, ali celo skrbijo.

Spored sv. maš in bogoslužja

27. 4. ob 10.00 13 let Tav:
Srečanje je lepo uspelo. Žal se niso mogli udeležiti iz škofije Koper, ker so imeli ta dan kar nekaj obveznosti doma. Tudi Polancev se ni trlo pri zahvalni sv. maši.
G. Boris Kretič je prišel ves žareč od navdušenja. Na njem se je videlo, da mu je bivanje pri nas zelo koristilo in obrnilo življenje zopet v pravo smer. Sedanje delo v Domu sv. Petra, kjer skrbi in pomaga onemoglim duhovnikom  mu leži in ga plemeniti. Še po telefonu je naročil, naj se v njegovem imenu toplo zahvalimo vsem in za vse, česar je bil pri nas deležen. Bog Vam povrni.
Skupnost bomo začasno zamrznili. Ta čas se bomo malo oddahnili in pripravili na nove napore, ko bi radi pomagali še kakšnemu duhovniku, ali redovniku na pravo pot. Molimo v ta namen, da pavza ne bi bila predolga, saj je toliko potreb, le odločiti se je težko.

10. 5. ob 20.00 seja Ž P S in Ž K. Lepo vabljeni k pogovoru o tekočih rečeh.

Verouk: Po Velikonočnih in prvomajskih počitnicah bo zopet redni verouk po ustaljenem urniku. Starši le poskrbite, da bi izkoristili te vse lepše majske sobote.

Šmarnice:  V mesecu maju se verniki radi zbiramo pri šmarnični pobožnosti, ki vsebuje sv. mašo, Marijine litanije in nabožno branje. Letos je na voljo velika ponudba. Mi bomo prisluhnili  Gregorju Čušinu, ki sicer na humoren, vendar zelo pronicljiv način osvetljuje vsakdanje dogodke.
Ker se je dan že lepo podaljšal bodo delavniške sv. maše zvečer ob 20.00

V maju skrbijo za farno cerkev oba bloka in Močile.