Oznanila št. 15, leto XLV

14. 7. – 15. navadna nedelja: 5 Mz 30, 10 – 14 / Ps 69 / Kol 1, 15 – 20 / Lk 10, 25 – 37
21. 7. – 16. - Krištofova nedelja: 1Mz 18, 1 -10a / PS 15 / Kol 1, 24 – 28 / Lk 10, 38 – 42
28. 7. – 17. navadna nedelja: 1 Mz 18, 20 – 32 / Ps 138 / kol 2, 12 – 14 / Lk 11, 1 – 13

14. 7. – 15. navadna nedelja

Tedaj je vstal neki učitelj postave, in da bi ga preizkušal, mu je rekel: »Učitelj, kaj naj storim, da dosežem večno življenje?« On pa mu je dejal: »Kaj je pisano v postavi? Kako bereš?« Ta je odgovoril: »Ljubi Gospoda, svojega Boga, iz vsega srca, z vso dušo, z vso močjo in z vsem mišljenjem, in svojega bližnjega kakor samega sebe.« »Prav si odgovoril,« mu je rekel, »to delaj in boš živel.« Ta pa je hotel sebe opravičiti in je rekel Jezusu: »In kdo je moj bližnji?« Jezus je odgovoril: »Neki človek je šel iz Jeruzalema v Jeriho in je padel med razbojnike. Ti so ga slekli, pretepli, pustili napol mrtvega in odšli. Primerilo pa se je, da se je vračal po tisti poti domov neki duhovnik; videl ga je in šel po drugi strani mimo. Podobno je tudi levit, ki je prišel na tisti kraj in ga videl, šel po drugi strani mimo. Do njega pa je prišel tudi neki Samarijan, ki je bil na potovanju. Ko ga je zagledal, se mu je zasmilil. Stopil je k njemu, zlil olja in vina na njegove rane in jih obvezal. Posadil ga je na svoje živinče, ga peljal v gostišče in poskrbel zanj. Naslednji dan je vzel dva denarija, ju dal gostilničarju in rekel: ›Poskrbi zanj, in kar boš več porabil, ti bom nazaj grede povrnil.‹ Kaj se ti zdi, kateri od teh treh je bil bližnji tistemu, ki je padel med razbojnike?« Oni je dejal: »Tisti, ki mu je izkazal usmiljenje.« In Jezus mu je rekel: »Pojdi in ti delaj prav tako!

Minuli dve nedelji smo se veselili 6 novih maš in številnih ljubilanotov, ki se zahvaljujejo za okrogle obletnice duhovništva in redovništva ter nekateri delovanja v misijonih.

Danes pa nas Božja beseda vabi naprej, da bi čim bolj prisluhnili oznanjevalcem in jo čim bolj udejanjili v vsakdanjem življenju.

Predvsem si želimo izpolnjevati božje zapovedi. Po prvem berilu sodeč, so ljudje že za časa Mojzesa imeli težave, kaj prav za prav Bog od njih želi. Zato jim Mojzes polaga na srce, da Božje zapovedi niso nekje daleč in nerazumljive, ampak so v naših ustih in srcih, da jih lahko razumemo in po njih revnamo…

Pa poglejmo še v Evangelij. Učitelj postave vpraša Jezusa: »Učitelj, kaj naj storim, da dosežem večno življenje?« On pa mu je dejal: »Kaj je pisano v postavi? Kako bereš?« Ta je odgovoril: »Ljubi Gospoda, svojega Boga, iz vsega srca, z vso dušo, z vso močjo in z vsem mišljenjem, in svojega bližnjega kakor samega sebe.« »Prav si odgovoril,« mu je rekel, »to delaj in boš živel.« Ta pa je hotel sebe opravičiti in je rekel Jezusu: »In kdo je moj bližnji?«(Lk 10,25-29).

Učitelj postave se dela, da ne ve kdo je njegov bližnji.

Tedaj mu Jezus odgovori s priliko o Usmiljenem Samarijanu.

Zgodba je zelo zgovorna in nam pove, da ni pomembna ne služba ne stan ne nobena druga stvar, ampak srce. Dva gospoda sta se ranjenemu in oropanemu človeku izognila.

Ne bodi ga treba grešni in prezirani Samarijan pa je reveža oskrbel…

Vremenske razmere so se tako poslabšale, da nas kar pošteno skrbi.

Prej nas je potolkla toča recimo vsakih deset let tudi redkeje, sedaj pa skoraj na deset dni in pogosteje.

Dušimo se v smeteh in prepogosto gorijo podjetja, ki te smeti nekako skušajo spraviti v red.

Lahko bi nam že bilo jasno, da gre nekaj zelo na robe.

Kdo je tukaj naš bližnji in kako mu lahko pomagamo?

Izgubili smo občutek za realnost. Potrošništvo nas je vse razvadilo in zapeljalo v slepo ulico, ki se čedalje bolj oži.

Vsi smo si bližnji. En sam ne more kaj dosti postoriti.

Kljub temu nas to ne opravičuje niti ne pusti pri miru, kajti vsak lahko vsaj nekaj stori in skuša za to še koga pridobiti. Ne smemo se obnašati, kot pred volitvami in zamahniti z roko, češ saj se ne da nič spremeniti pa potem udobno ostati doma. Takšno ravnanje je precej pripomoglo sedanjemu stanju.

Glede zadrege z vremenom in posledicami gre za dve zadeve.

Prizadetim je treba pomagati takoj, da čim prej sanirajo nastalo škodo.

Po drugi strani se moramo takoj odločiti in prispevati svoj delež, da se zadeve pričnejo reševati. Med seboj si moramo pomagati in spodbujati.

Ker ljubim Boga in ga pogosto prosim, da mi pomaga, zavestno in podzavestno ne delam ničesar tistega, kar bi bližnjemu kakorkoli škodovalo.

Še več, vedno sem pozoren na dogajanja okoli sebe in pomagam tam, kjer bo moja pomoč primerna.

To je Jezus nekje drugje silno poenostavil v zlatem pravilu za dobre medsebojne odnose:

Vse kar hočete, da bi vam drugi storili, storite vi njim in kar si ne želite, da bi vam storili, tudi vi ne storite njim.

21. 7 . – 16. navadna nedelja

Ko so potovali, je prišel v neko vas in žena z imenom Marta ga je sprejela v svojo hišo. Imela je sestro, ki ji je bilo ime Marija. Ta je sedla h Gospodovim nogam in poslušala njegove besede, Marta pa je imela s postrežbo veliko dela. Pristopila je in rekla: »Gospod, ti ni mar, da me je sestra pustila sámo streči? Reci ji vendar, naj mi pomaga!« Gospod ji je odgovoril: »Marta, Marta, skrbi in vznemirja te veliko stvari, a le eno je potrebno. Marija si je izvolila dobri del, ki ji ne bo odvzet.

Prejšnjo nedeljo smo na široko navduševali za pomoč bližnjemu, a danes slišimo Jezusa povsem drugače. Ko ga Marta prosi, naj ji pošlje Marijo v kuhinjo a pomoč, ji Jezus oponese, da je preveč zaposlena z materialnimi rečmi. Marija, da je modrejša, ker si je vzela časa za poslušanje Jezusa. Seveda gre za izjemno priliko. Jezus je že hudiču v puščavi zatrdil, da človek naj neživi samo od kruha, ampak tudi od vsake besede, ki prihaja iz Božjih ust. Na obisku je bil Jezus – učlovečena božja Beseda. Torej ni bilo nič drugega bolj važno, kot prisluhniti Njemu. Jezus bi lahko nadomestil Martin trud v kuhinji, če bi ona le upala tvegati in namesto truda z obedom prisluhniti skupaj s sestro in bratom. Zanimivo, ali ne!?

Dragi moji! Tudi jaz rad kaj konkretnega postorim, vendar se vsak dan potrudim, da opravim svojo duhovniško dolžnost. Zjutraj moram kmalu vstati, ker me boli križ. Potem grem v kapelo, da se usedem k Jezusovim nogam. Tu malo molim tudi zadremljem in se sprehodim po trgu ter obiščem pokopališče. Ko bi vedeli kako lep mir je zjutraj in kako hitro minejo jutranje ure.

Najvažnejše je uresničiti Jezusovo povabilo na nedeljo. Za božjo voljo pustimo vsakodnevna opravila in se odpravimo k sv. maši. Redno se usedimo k Jezusovim nogam in ga poslušajmo, nato ga sprejmimo v pomirjeno in osveženo srce. Boste videli, da ne boste prav ničesar zamudili, ampak veliko pridobili. Poskusite eno leto…

Obisk animatorjev oratorija iz Domžal

Od 8. 7. do 12. 7. so bili pri nas na oddihu animatorji iz Domžal. To je bila zelo pestra in razigrana družba mladih ljudi, ki so se prišli malo spočiti in razvedriti po napornem tednu, ko so oni vodili in animirali veliko večjo družbo mladih, da bi malo začutili pravi verski utrip in spoznali lik Petra Klepca. Za nas je bila to zelo zanimiva izkušnja. Dolga leta smo se navadili na dokaj resnobno življenje komune. Ta teden pa je bilo prav za prav vse obrnjeno na glavo. To je mladina, ki vedno skuša odkriti kaj novega…

Prvi oratorij pri nas od 9. 8. do 11. 8

Lucija Konda je prišla prosit, da bi lahko tudi pri nas organizirali vsaj mini oratorij za naše mlade kristjane. Ker poskusiti ni greh, sem z veseljem pristal. Torej dragi veroukarji in najstniki lepo vabljeni, da preživimo nekaj dni skupaj in spoznamo Petra Klepca itd.

Spored sv. maš in bogoslužja

16. 7. ob 19. 00 žegnanje v Jakovinih: Le pridite, da skupaj počastimo lurško Marijo.

21. 7. ob 11.00 Žegnanje v Radencih. Če bo vse po sreči , bomo blagoslovili nova vrata, ki si jih zelo želim in veselim.

21. 7 Krištofova nedelja: zahvalimo se za srečno vožnjo in darujemo v sklad MIVA ter blagoslovimo vozla in uporabnike.

28. 7. 11.00 Anina nedelja nad Kovačo vasjo: Lepo vabljene Ane in vsi, ki jih imamo radi, ker smo z njimi povezani.

V juliju skrbijo za krašenje farne cerkve Kovača vas in Paka.