Oznanila št. 13, leto XLIX

11. 6. – 10. navadna nedelja: Oz 6, 3 – 6 / Ps 50 / Rim 4, 18 – 25 / Mt 9, 9 – 13
18. 6. – 11. navadna nedelja: 2 Mz 19, 2 – 6a / Ps 100 / Rim 6, 6 – 11 / Mt 9, 36 – 38; 10, 1 – 8
25. 6. – 12. navadna nedelja: Jer 20, 10 – 13 / Ps 69 / Rim 5, 12 – 15 / Mt 10, 26 – 33

11. 6 – 10 navadna nedelja

Ko je Jezus šel od tam, je zagledal moža, imenovanega Matej, ki je sedèl pri mitnici, in mu je rekel: »Hôdi za menoj!« In ta je vstal in šel za njim. Medtem ko je bil v hiši pri mizi, je prišlo precéj cestninarjev in grešnikov. Jedli so z Jezusom in njegovimi učenci. Farizeji so to opazili in govorili njegovim učencem: »Zakaj vaš učitelj jé s cestninarji in grešniki?« On pa je to slišal in rekel: »Ne potrebujejo zdravnika zdravi, ampak bolni. Pojdite in se poučite, kaj pomenijo besede: Usmiljenja hočem in ne žrtve. Nisem namreč prišel klicat pravičnih, ampak grešnike.«

Ko se opravi telovska procesija, se v resnici prične liturgični čas med letom. Zato bomo sedaj ob nedeljah brali Matejev evangelij. V današnjem odlomku je ravno odlomek, kako je bil poklican avtor tega evangelija sv. Matej. Zaradi svojega poklica ni bil kaj prida priljubljen med ljudmi, ker je pobiral davke. Jezus se ni oziral na javno mnenje, ampak si je izbral tiste sodelavce, ki so bili sposobni nadaljevati njegovo delo. Po drugi strani pa je razodeval, da ni prišel hvalit in božati 'pravičnih', ampak zbirati grešnike, da jih privede nazaj v Očetovo hišo.

Značilnost Matejevega evangelija je, da je dogodke povezoval s starozaveznimi prerokbami, da bi Jezusa lažje prepoznali, kot davno napovedanega Mesija.

Še nekaj se lahko naučimo iz odlomka. Jezus pokliče sedečega cestninarja mimo grede, 'hodi za menoj'. On takoj pusti vse in gre ter Jezusa povabi na obed. Lahko zapišem, da so si sedaj upali priti k mizi tudi drugi cestninarji in grešniki. Na ta način so ljudje premagovali predsodke in sledili Jezusu. Žal pa taka pastorala 'žali ta pravične'. Oni se trudijo že od mladosti pa skoraj nič, a ko se spreobrne prezirani grešnk, mu izkaže toliko pozornost. To je Božja ekonomija, ki želi vse pripeljati v Njegov objem v nebesa. Ni pomembno, kako velike grehe imaš, ampak, koliko se jih zavedaš in kesaš.

18. 6. – 11 navadna nedelja

Ko je zagledal množice, so se mu zasmilile, ker so bile izmučene in razkropljene kakor ovce, ki nimajo pastirja. Tedaj je rekel svojim učencem: »Žetev je obilna, delavcev pa malo. Prosíte torej Gospoda žetve, naj pošlje delavce na svojo žetev.«

Poklical je k sebi svojih dvanajst učencev in jim dal oblast nad nečistimi duhovi, tako da so jih izganjali in ozdravljali vsako bolezen in vsako slabost. Imena dvanajstih apostolov pa so: prvi Simon, imenovan Peter, in njegov brat Andrej; Jakob, Zebedejev sin, in njegov brat Janez; Filip in Bartolomej; Tomaž in cestninar Matej; Jakob, Alfejev sin, in Tadej; Simon Kananej in Juda Iškarijot, ki ga je izdal. Teh dvanajst je Jezus poslal in jim naročil: »Ne hodíte na pot k poganom in ne vstopajte v nobeno samarijsko mesto! Pojdite rajši k izgubljenim ovcam Izraelove hiše. Spotoma pa oznanjajte in govorite: ›Nebeško kraljestvo se je približalo.‹ Bolnike ozdravljajte, mrtve obujajte, gobave očiščujte, demone izganjajte. Zastonj ste prejeli, zastonj dajajte.

Včeraj smo po dekanijah obhajali molitveni dan za nove duhovne poklice. Danes pa slišimo Jezusa, ki nam naroča naj prosimo, da Gospod pošlje novih delavcev, ker je žetev velika in zrela, da se pospraviti pod streho.

Ni težko ugotoviti, da nam ne kaže naj bolje. Duhovniki smo vse starejši in nas je vsako leto krepko manj. Po drugi strani tudi ni nekega pretiranega zanimanja za vero. Starši komaj čakajo, da bo konec verouka. Za poroko ni časa… No vsaj za cerkveni pogreb nekako še poskrbimo. Vse to kaže, je naša vera v resni krizi. Kljub temu Jezus kliče in pošilja svoje apostole med nas.

Tudi takrat ni bilo vse tako rožnato. Tisočletja so pričakovali Mesija, ko se je pojavil, ga niso prepoznali. Elita je bila preveč 'zlizana' z oblastjo. Pilat je predstavljal cesarja, veliki duhovniki in starešine z Herodom na čelu so se mu dobrikali in ga potegnili v napačne odločitve (posodili so mu tempeljski denar). Na ta način so ga izsilili, da jim je potrdil krivično smrtno obsodbo pravičnega.

Ko Jezus pošlje apostole na prvo misijo, jim naroči naj gredo k preprostim domačim ljudem. Najprej naj vabijo njih in vabila potrjujejo z očitnimi čudeži. Ta model lahko pomaga tudi nam. Predvsem se zavzemimo sami zase in prijatelje. Imamo toliko priložnosti (recimo za aktivno sodelovanje v procesiji, pomoč pri čiščenju in krašenju naših cerkva zlasti farne in župnišča, ko smo na vrsti, da daš svoj prispevek za potrebe župnije, Karitas, misijonov, da se odpraviš kam na romanje, da moliš za spreobrnjenje…). Če bi se malo bolj strnile naše vrste, bi se nam gotovo še kdo približal in pridružil. Pred 50 leti je naš rojak p. Franci postal duhovnik. Verjetno je bil še kdo nagovorjen pa razen dveh redovnic in dveh članic Marijinega dela ni nihče zbral dovolj moči, da bi stopil za Gospodom. Molimo za dar trdne vere. Priporočajmo se našim mučencem in pričevalcem in se bo zgodilo.

Kaj si naj mislimo ob prvem svetem obhajilu in zaključku veroučnega leta?

Nekako smo pripravili tri otroke do prvega veroučnega cilja. Zaradi korone je bil verouk zelo oviran. Ne vem če so sploh bili kateri dan navzoči prav vsi otroci. Običajno okrog polovica, da nismo mogli slediti liturgičnemu letu - torej praznikom niti učbenikom. Zaradi prenasičenosti ob petkih ni bilo zbranosti. Kljub temu smo te naše tri prvoobhajance vsaj nekoliko navdušili za prejem sv. obhajila. Dragi straši potrudite se in tudi med počitnicami pridite z njimi k sv. maši in kakšni skupini.

Drugo leto naj bi bila redna sv. birma. Upajmo, da bo vsaj kakšen kandidat. Priprava mora trajati vsaj osem let. Pričnimo takoj. Bistvena je redna nedeljska sv. maša in družinska molitev. Potem se še da kaj dodati pri verouku. Bistveno pa pride od zgoraj, če se mu odpremo.

Na konferenci v metliki 7. 6. 2023 smo govorili tudi o verouku in prispevkih družin za stroške verouka (knjige, čiščenje in ogrevanje ter honorar). Naj bi bilo usklajeno v vsej dekaniji 30 € na družino. Pri nas je to na prostovoljni bazi, če kdo 'utegne' kaj prispevati. Jaz sem navajen delati za župnijo zastonj in prispevati vse, kar zmorem. Seveda sem iskreno hvaležen in vesel vsake pomoči. Ko ne bom več mogel, bo nekdo drugi moral urediti po svoje.

3. 6. 2023 Spominska sv. maša v Rogu za deset tisoče žrtev revolucije

Kljub letošnjemu deževju je vreme zdržalo brez dežnikov. Morda je bil kakšen romar manj, vzdušje je bilo običajno spokojno, spravno in razočarano, ker v Kočevju že drugo leto čaka 3200 okostij na dostojen pogreb. To zelo bremeni vso državo, da stopicamo na mestu, a še ni videti tako skorajšnjega razpleta. Nikomur ne gre za maščevanje. Ampak vsak človek je oseba, ko umre ima pravico do groba ter imena, ne glede na to, kej je bil in komu je služil. Žal se storilci in njih nasledniki obnašajo, kot takrat ko je bila Slovenija posejana več kot 750 grobišči. Za zjokat.

Letos jeseni bo 20 let od naše kapelice sprave. Upam, da nam bo do takrat uspelo na zadnjo stran novih klopi namestiti še 15 podob naših zaslužnih vernih Slovencev pričevalcev in mučencev. 11. 11. 2023 jih bo blagoslovil zlatomašnik msgr. Stanislav Hočevar upokojeni beograjski nadškof, ki bo drugi dan dopolnil 78 let. Tudi on je osebno zaznamovan z poboji na koncu vojne. Očeta ni nikoli videl. Seveda bi bilo bolje ne pisat o tem, vendar resnica leze na dan tako, ali drugače.

Drugi dan 12. 11. bomo odkrili v Črnomlju spomenik 10. belokranjskim duhovnikom žrtvam revolucije. Med njimi sta dva iz naše župnije. Obsojena sata bila jeseni 1949. Vse to nas resno opozarja na zelo dramatične in krivične čase med vojno in po njej tja do osamosvojitve pred 32. leti. Žal bi nekateri sedaj radi vse vrnili zopet nazaj.

25. 6. dan državnosti

Naša mlada domovina slavi 32. rojstni dan. Ko smo nekako preboleli epidemijo in pričeli okrevati, se je pričela vojna v Ukrajini in za njo svetovna kriza. Pri nas pa še nedorasla vlada, ki samo nekaj obljublja in ukinja vse tisto, kar še deluje. Molimo za našo domovino, odgovornost in pravo pamet.

Spored sv. maš in bogoslužja

15. 6. ob 17.00 Laze žegnanje sv. Vida. Včasih smo tam imeli vsako drugo soboto sv. mašo. Sedaj se je prebivalstvo tako skrčilo, da ni kdo priti. Upam, da se nas vsaj za žegnanje zbere čim več. Drugo leto bi radi zamenjali kritino, kar ne bo tako poceni. Priporočamo se za vaše darove. Sveti Vid, prosi za nas.

17. 6. ob 9.00 Tri fare pri Metliki: molitveni dan za duhovne poklice. Duhovnikov nas je vse manj in smo vse starejši. Zato moramo še toliko bolj moliti za nove duhvniške poklice in za zdravje nas starih, da bi čim dalj časa zdržali na svojih mestih. Posebej so vabljeni ministranti molitvena skupina.

24. 6. Brezje romanje bolnikov in ostarelih. Jaz romam že od leta 1980. imam še 4 prosta mesta. Odhod k Mariji Pomagaj ob 6.30.

24. 6. ob 20.00 Janez Krstnik velika kapela. Prvi zavetnik naše župnije iz pred 800 let je bil Janez Krstnik. Jaz se bom zahvaljeval za 73 let življenja in krsta.

25. 6. ob 14.00 Osilnica srebrna maša g. župnika Gregorja Kuneja

2. 7. ob 16.00 Adlešiči zlata maša g. Vinka Guna. On je tudi župnik na Preloki.

16. 7. 10.00 Stari trg ob Kolpi zlata maša p. Francija Seničarja.

30. 7. 10.00 Stari trg maševal bo generalni vikar g. Peter Kokotec, ker bom jaz njega zamenjal v Brusnicah, kamor sem prodal sedilje – stole za župnika iz kapele Janeza Krstnika. Za nas bom naredil nove, ki bodo v stilu z klopmi.
Kmalu bodo prihajala k nam razne skupine, ki si želijo pri nas oddahniti in poglobiti svojo vero. Pričanja se poletje, ki ima svojo posebnost tudi v tem, da kam gremo, ali kdo pride k nam. Vse je dobrodošlo, le bodimo odprti za Božje navdihe.

V juniju skrbijo za urejenost cerkve in kapel Radenci.