Oznanila št. 17, leto XLIX

6. 8. – Jezusova spremenitev na gori: Dan 7, 7 – 14 / Ps 97 2 Pet 1, 16 – 19 / Mt 17, 1 – 9
13. 8. – 19. nedelja med letom: 1 Kr 19, 9a. 11 – 13 / Ps 85 / Rim 9, 1 – 5 / Mt 14, 22 – 33
15. 8 – Marijino vnebovzetje: Raz 11, 19a; 12, 16a 10ab / Ps 45 / 1 Kor 15, 20 – 26 / Lk 1, 39 – 56

6. 8. – Jezusova spremenitev na gori

Čez šest dni je Jezus vzel s seboj Petra, Jakoba in njegovega brata Janeza in jih peljal na visoko goro, na samo. Vpričo njih se je spremenil. Njegov obraz je zasijal kot sonce in njegova oblačila so postala bela kot luč. In glej, prikazala sta se jim Mojzes in Elija, ki sta govorila z njim. Oglasil pa se je Peter in rekel Jezusu: »Dobro je, da smo tukaj, Gospod! Če hočeš, postavim tu tri šotore; tebi enega, Mojzesu enega in Eliju enega.« Ko je še govoril, jih je obsenčil svetel oblak, in glej, glas iz oblaka je rekel: »Ta je moj ljubljeni Sin, nad katerim imam veselje; njega poslušajte!« Ko so učenci to zaslišali, so padli na obraz in se zelo prestrašili. In Jezus je pristopil, se jih dotaknil in rekel: »Vstanite in ne bojte se!« Ko pa so povzdignili oči, niso videli nikogar razen Jezusa samega. In medtem ko so šli z gore, jim je Jezus zapovedal: »Nikomur ne povejte, kar ste videli, dokler Sin človekov ne bo obujen od mrtvih!«

Letos pade praznik ravno na 18. navadno nedeljo, ko bi poslušali kako je Jezus pomnožil pet hlebov kruha in dve ribi. To so učenci razdelili med skoraj 10 tisoč glavo množico. Mi se v duhu povzpnemo na goro Tabor, kjer se je Jezus pokazal v svoji pravi nebeški luči. Ob njem sta bila še Mojzes in Elija ter z njim razpravljala o sklepnem dejanju odrešenja, ki Jezusa čaka v Jeruzalemu. Trije izbrani apostoli Peter, Jakob in Janez so med tem zadremali. Ko so se predramili, je Peter predlagal postaviti tri šotore. Od presenečenja ni vedel, kaj bi dejal. Nazaj grede jim je Jezus zabičal naj nikomur nič ne povedo, dokler ne bo vstal od mrtvih.

Jezus je verjetno tri vzel izbrance s seboj, da bi mu v vrtu Getcemani stali ob strani, ko se bo pogajal z Očetom, da bi na kakšen drugi način rešil človeštvo pa so tudi tam povsem odpovedali in kar trikrat zaspali po eno uro.

Dragi moji, čas je resen. Vzemimo Jezusa povsem za res. Na gori je razodel svoje veličastvo, da bi mu budno sledili in ne nasedali na laskave, a prazne obljube sedanje svobode, ki se vlečejo od raja, ko je kača prelisičila Evo …

13.8. – 19. navadna nedelja

Takoj je primoral učence, da so šli v čoln in se peljali pred njim na drugo stran; sam naj bi medtem odpustil množice. In ko je množice odpustil, je šel na goro, da bi na samem molil. Ko se je zvečerilo, je bil tam sam. Čoln pa se je medtem oddaljil že precej stadijev od brega. Valovi so ga premetavali, kajti pihal je nasprotni veter. Ob četrti nočni straži je Jezus hodil po jezeru in prišel k njim. Ko so ga učenci videli hoditi po jezeru, so se vznemirili in rekli: »Prikazen je.« Od strahu so zavpili. Jezus pa jim je takoj rekel: »Bodite pogumni! Jaz sem. Ne bojte se!« Peter mu je odgovoril in rekel: »Gospod, če si ti, mi ukaži, da pridem po vodi k tebi.« On mu je dejal: »Pridi!« In Peter je stopil iz čolna, hodil po vodi in šel k Jezusu. Ko pa je videl, da je veter močan, se je zbal. Začel se je potapljati in je zavpil: »Gospod, reši me!« Jezus je takoj iztegnil roko, ga prijel in mu dejal: »Malovernež, zakaj si podvomil?« In ko sta stopila v čoln, je veter ponehal. Oni pa, ki so bili v čolnu, so se mu poklonili do tal in rekli: »Resnično si Božji Sin.«

Po pomnožitvi kruha je Jezus poslal apostole z čolnom na drugo stran jezera. Sam je ostal in razpusti množico ter se na samem zahvali Očetu za čudež, ki so ga bili deležni vsi navzoči. Sredi noči se jim je približal kar peš po vodni gladini.

Ko jih je pomiril, da je On, se izkaže Peter in Jezusa prosi, da mu ukaže, naj pride k njemu. Jezus reče: »Pridi!« Vse je bilo v redu, dokler se Peter ni ustrašil.

Jezus je hitro pokazal, da zmore vse, mi pa marsikaj in še več, če ne bi dvomili v Božjo pomoč. Čeprav smo mi do sedaj 4. 8., ko to pišem dobro odnesli, smo že zelo izmučeni in prestrašeni od vremenskega dogajanja. Potrebno nam je kaj spodbudnega, da okrepimo svojo premajhno vero.

Jezus nam vedno kliče: »Pridite k meni, ki ste obteženi in utrujeni in jaz vas bom poživil!« Od nas ne zahteva, da hodimo po vodni gladini. Pričakuje samo, da mu redno sledimo in obiskujemo nedeljsko sv. mašo. Sedaj v času počitnic in dopustov bi kazalo bolj reden obisk sv. maše in kakšno romanje. Preveč in prehitro popuščamo raznim mikom in trendom sedanjega časa. Čeprav nas dogajanja naravnost silijo, da se zamislimo smo nekako vse bolj otopeli na mesto, da bi bili vse bolj goreči. Bi poskusili?!

15. 8. – MARIJINO VNEBOVZETJE

Tiste dni je Marija vstala in se v naglici odpravila v gričevje, v mesto na Judovem. Stopila je v Zaharijevo hišo in pozdravila Elizabeto. Ko je Elizabeta zaslišala Marijin pozdrav, se je dete veselo zganilo v njenem telesu. Elizabeta je postala polna Svetega Duha in je na ves glas vzkliknila in rekla: »Blagoslovljena ti med ženami, in blagoslovljen sad tvojega telesa! Od kod meni to, da pride k meni mati mojega Gospoda? Glej, ko je prišel glas tvojega pozdrava do mojih ušes, se je dete v mojem telesu od radosti zganilo. Blagor ji, ki je verovala, da se bo izpolnilo, kar ji je povedal Gospod!«In Marija je rekla: »Moja duša poveličuje Gospoda in moj duh se raduje v Bogu, mojem Odrešeniku …

Sredi vročega avgusta nas Marija vabi, naj gremo z njo v njeno svetišče pri nas v Zagozdac. Tu nas pričakuje Elizabeta s svojim navdušenim pozdravom.

Mariji se je zgodilo iznenada, ko ji je nadangel Gabriel ponudil Božje materinstvo. To je bilo za mlado dekle nekaj tako velikega in posebnega, da je morala za nekaj časa k tisti, ki je bila tudi obdarjena z milostjo. V svoji starosti je spočela Janeza. Da gre za pomemben dogodek pokaže 6 mesečni zarodek, ki se veselo zgane v trebuhu.

Na nas je, da to ponavljamo za Gabrielom in Elizabeto v rožnem vencu pa tudi v litanijah. Zlasti se ji zahvaljujmo za varstvo v vsakdanjem življenju. Nič ne bo narobe, če se zahvaljujemo tudi za dejstvo, da smo do sedaj v teh ponavljajočih se ujmah ostali celi. Letina je res bolj pičla, vendar za enkrat ni še dodatno prizadeta.

Pojdimo torej v Zagozdac in ji povejmo, da jo imamo radi in ji neomajno zaupamo.

16. 8. – sv. Rok

Kip sv. Roka bomo preselili v Zagozdac, je bil narejen za našo romarsko cerkev v Zagozdacu. Do sedaj smo ga imeli posojenega, da bi nas opozarjal na epidemijo in se bi mu mi redno priporočali. Sedaj smo na covid skoraj povsem pozabili, kar je sicer zelo ugodno. Bog daj, da se nikoli ne povrne niti ne pojavi kaj podobnega, ali celo še hujšega. Potrudil sem se, da je pri kipu vedno gorela sveča kot naša stalna molitev za pomoč v hudi krizi.

Sedaj se mu bomo priporočali, ko pridemo v Zagozdac. Zato bo na njegov god tudi redna sv. maša prav tam. Tako bomo imeli Zagozdačko dvodnevnico.

Sveti Rok, prosi za nas!

Še nekaj o evtanaziji

Še nekaj o evtanaziji Katoliška cerkev strogo nasprotuje aktivnim oblikam evtanazije in samomoru s pomočjo. Pastoralna konstitucija o Cerkvi v sedanjem svetu drugega vatikanskega koncila tako imenuje »vse, kar nasprotuje življenju, kakor raznovrstni uboji, rodomori, splavi, evtanazija in tudi radovoljni samomor … sramota …, ki okužuje človeško kulturo (in) omadežuje bolj tiste, ki se tako vedejo, kot tiste, ki trpe krivico« (GS 27).

Vrednost in svetost človeškega življenja Cerkev razume do te mere, da nobena namerna izbira, ki bi povzročila smrt nedolžnega človeka, ne more biti pravilna.

Spored sv. maš in bogoslužja

15. 8.ob 10.00 Zagozdac
To je največji Marijin praznik, ki ga mi že dolgo slovesno obhajamo v Zagozdacu. Letos mineva 33 let, kar sem bil tam umeščen za župnika v Starem trgu ob Kolpi in so upravitelja v župniji Spodnji Log – Nemška Loka. Številka 33 opozarja n Kristusova leta. Ta čas smo marsikaj doživeli in preživeli. Kakor koli obračamo in preudarjamo, je na mestu iskrena zahvala Bogu, Devici Mariji ter vsem svetnikom s sv. Jožefom na čelu za milostni čas, ki nam je bil podarjen, da v njem naredimo nekaj lepega za Boga. Čeprav sem po naravi bolj lene sorte, nam je z Vašo pomočjo le uspelo nekaj postoriti. Kar se vidi, lahko presojamo. Težje je podati oceno glede tistega, kar sega na duhovno plat, kar bi se moralo čutiti. Tu lahko samo upamo, da nisem naredil preveč nepopravljive škode. Bog se nas usmili in bodi zahvaljen za vso pomoč ter blagoslov. Zato lepo vabljeni v Zagozdac, da se skupaj ponižno zahvalimo tako Bogu, kot Devici Mariji ter vsem svetnikom. Potem se še vdano priporočimo za v naprej. Zadnje čase se veliko piše in govori o premestitvah duhovnikov. Jaz sem nekako ostal na mestu, največ zaradi komune Tav. Sedaj se je število duhovnikov zelo zmanjšalo, da na škofijah 'varčujejo z nami' in nas starejše pustijo pri miru, dokler še kaj zmoremo. Ko nas Bog pokliče k sebi, ali obišče z hujšo boleznijo, bo pač nekdo od nekod moral vsaj občasno prihajati tudi v Polansko dolino. Molimo en za drugega, da bi še kaj let zmogli.

16. 8. 19. – Svti Rok Zg. Sedaj bomo morali k sv. Roku poromati do Zagozdaca. Le radi prihajajte. Pobožna molitev in hvaležnost premoreta premakniti veliko.

V avgustu skrbijo za farno cerkev in župnišče Močile in oba bloka.