Oznanila št. 4, leto L

4 . 2 . – 5. nedelja med letom: Job 7, 1 – 7 / Ps 147 / 1 Kor 9, 16 – 23 / Mr 1, 39 – 39
11. 2. – 6. nedelja med letom: 3 Mz13,1 – 2. 44 – 46 / Ps 32 / 1 Kor 10, 31 – 11, 1 / Mr 1, 40 – 45
18. 2. – 1. postna nedelja: 1 MZ 9, 8 – 15 / Ps 25 / 1 Pet 3, 18 – 22 / Mr 1, 12 – 15

4. 2. – 5. nedelja med letom

Ko so prišli iz shodnice, so se z Jakobom in Janezom takoj napotili v Simonovo in Andrejevo hišo. Simonova tašča je ležala, ker je bila vročična, in brž so mu povedali o njej. Pristopil je, jo prijel za roko in jo vzdignil. Vročica jo je pustila in ona jim je stregla. Ko pa se je zvečerilo in je sonce zašlo, so prinašali k njemu vse bolnike in obsedene. Vse mesto se je zbralo pred vrati. In ozdravil je veliko bolnikov z različnimi boleznimi in izgnal veliko demonov, ki pa jim ni dovolil govoriti, ker so ga poznali.
Navsezgodaj, ko je bilo še čisto temno, je vstal, se odpravil ven na samoten kraj in tam molil. Simon in njegovi tovariši so mu sledili. Ko so ga našli, so mu rekli: »Vsi te iščejo.« Rekel jim je: »Pojdimo drugam, v bližnja naselja, da bom tudi tam oznanjal, kajti za to sem prišel.« In prihajal je v njihove shodnice, oznanjal po vsej Galileji in izganjal demone.

Jezus je dopoldan po svoji navadi šel v shodnico. Tam je pričel učiti pa ga je hotel onemogočiti nečisti duh. Jezus ga je izgnal z oblastjo. Potem so prišli v hišo Simona Petra. Takoj je pozdravil njegovo taščo, ki jim je lahko postregla. Šele po sončnem zahodu so prinesli bolnike, da je tudi nje pozdravil. To je naredilo na prisotne izreden vtis. Ko se je vse umirilo in odšlo na počitek, se je Jezus podal na goro in se dolgo zahvaljeval Očetu. Za njim je bil tako rekoč prvi 'delovni dan' v novi vlogi. Zjutraj so ga vsi iskali. Na gori so ga odkrili učenci in mu razburjeni sporočili, da ga vsi iščejo. On nazaj, da morajo iti še k drugim ljudem v okolici, ker je za to prišel.

To je bilo prvo navdušenje. Kaže, da je bilo toliko večje, ker ni bilo farizejev, da bi mu očitali delo na soboto glede obsedenca in tašče, ki ju je ozdravil ob sobotnem počitku. Pomembna je Njegova pripomba, da je zato prišel, namreč učiti tolažiti, bodriti, osvobajati in zdraviti.

Ker 2. – 5. nedelja med letom – dan bolnikov

K njemu je prišel gobavec in ga na kolenih prosil: »Če hočeš, me moreš očistiti.« Zasmilil se mu je, iztegnil je roko, se ga dotaknil in mu rekel: »Hočem, bodi očiščen!« Gobe so takoj izginile in bil je očiščen. Jezus ga je brž jezno poslal ven in mu rekel: »Glej, da nikomur nič ne poveš, ampak pojdi, pokaži se duhovniku in daruj za svoje očiščenje, kar je zapovedal Mojzes, njim v pričevanje.« Ko pa je ta šel ven, je začel na vsa usta oznanjati in pripovedovati, kaj se je zgodilo, tako da Jezus ni več mogel v mesto odkrito, ampak je bival zunaj na samotnih krajih. In vendar so od vsepovsod prihajali k njemu.

Še ena ozdravitev neozdravljive bolezni. Malo moti Jezusova reakcija, da ga je jezeno poslal ven. Kaže, da je gobavec prekršil karanteno in prišel, kar noter, verjetno v shodnico. Druga zadeva, da ne sme nikomur nič povedati, a ta ga je na vsa usta hvalil in mu preprečil priti v mesto. Kljub temu je imel tudi zunaj dovolj dela. Še vedno smo na pričetku javnega delovanja.

Danes 11. 2. goduje Lurška Mati božja in obhajamo svetovni dan bolnikov. Tudi v Lurdu je bilo na pričetku marsikaj 'narobe'. Bernardka je kar nekaj težav z oblastjo tako civilno, kot cerkveno. Vendar kaže, da so ravno te težave za Marijino stvar naredile še več reklame. Vsaka večja in resna zadeva ima začetne težave, ko pa se izkaže za nekaj dobrega in od Boga dana, kje ne more nič ustaviti. Bog želi, da se vsak sam odloči in pristopi k njemu ne prisiljen.

V naši novomeški škofiji imamo najbolj znano Lurško pobožnost v Novem mestu pri frančiškanih. Na njo se pripravljajo z devet dnevnico. 11. 2. pa je slovesno somaševanje, ki ga običajno vodi škof potem še procesija in pete litanije z lurškimi odpevi. Včasih smo romali z avtobusom, zadnja leta grem sam, letos so me povabili, da bi tudi jaz prevzel en dan v devet dnevnici, da bom šel 6. in 11. 2. Lahko se mi kdo tudi pridruži.

Svetovi dan bolnikov

Bernardka je na Marijino pobudo izkopala nov studenec, ki se je izkazal za zdravilnega. A ne zaradi zdravilne sestavine v vodi, ampak zaradi milosti, ki je vezana na pobožno uporabo vode iz tistega studenca. Tako je postal Lurd najbolj znano Marijino svetišče, kjer se zbirajo reke vernikov. Občasno se zgodi telesno ozdravljenje. Veliko več pa je duhovnih ozdravljenj, če romar opravi odkrito in predano spoved ter prosi za Marijino pomoč in varstvo v naprej. To se lahko zgodi tudi kje drugje, le dobro spoved in spreobrnjenje je treba narediti in vztrajati. To pa je lažje z Marijino pomočjo. Marija hoče biti blizu vsakemu človeku, toliko bolj tistemu, ki ga pesti katerakoli bolezen, ali težava. Priporočimo se Lurški Mariji, ki jo imamo tudi na našem župnišču in v veži, torej čisto pri roki. Malo na prej na levo v kapeli pa je toliko rožnih vencev, orodje ki ga Marija povsod priporoča.

Dogajanje v Dolah

Naš bivši župnik gospod Janez Kebe mi je poslal članek iz njihovih Oznanil. Ker nekatere precej bega dogajanje v Dolu, je tema aktualna. Svetujem pozorno branje in predvsem upoštevanje napisanega.

4. ned. 28. 1.2024. Eno prvih Jezusovih dejanj takoj po krstu v Jordanu je izganja¬nje nečistega duha iz človeka v shodnici v Kafarnaumu. V današnjem evangeliju be¬re¬mo: »V njihovi shodnici pa je bi prav tedaj človek z nečistim duhom in je zavpil: »Kaj imam s teboj, Jezus Nazarečan? Si nas prišel pokončat? Vem, kdo si: Sveti, od Boga.« Jezus mu je zapovedal: »Umolkni in pojdi iz njega!« Nečisti duh ga je stresel, zavpil s močnim glasom in šel iz njega.« //// Nečisti duh ni prenesel Jezusove svetosti, zato je začel vpiti. Kristjan, ki živi v posvečujoči milosti, brez smrtnega greha ima že v sebi nekaj te Jezusove svetosti. To svetost utrjuje z molitvijo in hrani in pomnožuje z obhajanjem svete evharistije s čistim srcem. To stanje slikovito opiše sv. Janez Zlatousti, ki pravi: »Kristjan, ki prihaja od sv. obhajila, je kot ogenj, ki žari, in tega žara hudi duh ne more prenesti.« //// II. Da hudobni in nečisti duhovi obstajajo, nam potrjuje Sveto pismo in še posebej Jezus sam. V začetku so bili vsi angeli dobri. A eni so se Bogu uprli in so postali zlobni. Zato jih imenujemo padli angeli, ker so odpadli od Boga. Njihovo poslanstvo je, da skušajo človeka zapeljati v greh, v upor proti Bogu; toda Bog nam v Kristusu zagotavlja zmago nad hudičem.

Jezus je prišel, da bi nas osvobodil suženjstva greha in vpliva hudega duha. To poslanstvo je izročil apostolom in njihovim naslednikom. Tako se je po Jezusovem naročilu v Cerkvi oblikovala posebna liturgična služba, imenovana eksorcizem. Jezus je apostolom naročil: » … hude duhove izganjajte« (Mt 10, 8). Pri izganjanju hudega duha gre za posebne molitve, ki jih sme moliti samo duhovnik z dovoljenjem škofa. Gre za molitve, s katerimi eksorcisti prosijo Boga, naj z duhovno oblastjo, ki jo je Jezus zaupal svoji Cerkvi obsedene iztrgajo iz rok hudega duha in jih ozdravijo od zla. //// III. V prvi Cerkvi so dobro poznali izganjanje hudega duha. Leta 252 piše škof sv. Ciprijan iz Kartagine nekemu poganu: »O, če bi hude duhove hotel slišati, kadar jih z molitvami izganjamo iz obsedenih ljudi! Kako tulijo, zdihujejo, ko jih Božja moč izžene.«

IV. Leta 1994 je v Benetkah umrl zelo znan benediktinski redovnik eksorcist p. Pellegrino Maria Ernetti. Njegovi sodelavci so posneli, kar je govoril hudi duh iz obravnavanih obsedencev, in iz tega so naredili nekak seznam, kaj hudega duha v življenju kristjana najbolj moti. Kot prvozakrament spovedi, potem sveta evharistija, sv. maša: a hudi duh je tudi govoril: »Veliko jih gre po hostijo v velikem grehu in zmaga je moja!« Dalje češčenje sv. Rešnjega telesa: »O, koliko bolečin in besa mi zadaja to nerazumno češčenje…« Kar pa hudega duha najbolj moti, je molitev rožnega venca. Govoril je: »Sovražim rožni venec, to pokvarjeno orodje tiste žene, moje prve sovražnice tam. Ta molitev je za mene kot ostro kladivo, ki mi kolje glavo, kot ostro kladivo ... O, koliko hudega mi ti kristjani naredijo z rožnim vencem! …« In hudi duh je v obsedenem človeku jokal ...

Kar je za hudega duha žalost in bolečina, to je za nas zmaga: pogosta in iskrena spoved; pogosto prejemanje Jezusa pod podobo kruha s čisto dušo; češčenje sv. Rešnjega telesa in rožni venec. Saj v tem vedno kličemo: »Sveta Marija, Mati Božja, prosi za nas grešnike, zdaj in ob naši smrtni uri. Amen.«

Spored sv. maš in bogoslužja

10. 2. ob 17.00 seja Ž P S in Ž K: Potrudite se, da bom lahko škofu poročal kaj konkretnega. Tudi mi se lahko združimo v kakšni zadevi glede sinode. Na srečanju dekanijskih Karitas sem predlagal, da bi nam pomagali okrog poročil…

28. 1. ob 10.00 – Roditeljski sestanek za starše vseh veroukarjev
Čeprav je bilo podčr5tano, da je sestanek za vse, je nekaterim uspelo manjkati.
Tudi pri verouku je potrebno sodelovanje vse župnije, še toliko bolj vse družine in botrov. Skušal sem dopovedati vsem, da je najvažnejša nedeljska sv. maša in nedeljsko svečano kosilo, ko se pogovarjamo o verskih in življenjsko pomembnih zadevah. Starši ste lepo povabljeni tudi k verouku. Tudi Vi se lahko še kaj naučite in predvsem pomagate otrokom ostati budni in zbrani do konca.

2. 2. ob 17.00 – Svečnica Zagozdac:
Nove sveče so narejene in blagoslovljene. Kdor ni utegnil na svečnico v Zagozdac, jih dobi pod zvonikom. Prispevek naj odda v nabiralnik Karitas.

Postna postava za letošnjo pripravo na veliko noč: Strogi post je na pepelnično sredo in na veliki petek. Ta dva dneva se le enkrat na dan do sitega najemo in se zdržimo mesnih jedi. Strogi post veže od izpolnjenega 18. leta do začetka 60. leta. Zdržek od mesa je vsak petek. Izven postnega časa ga lahko nadomestimo z molitvijo, ali dobrim delom.

Kanonična vizitacija 12. 2. dopoldan: Dobili smo zajeten vprašalnik, ki ga je treba izpolniti, da bi škof msgr. dr. Andrej Saje ob pogovoru z župnikom in pogledu nekaterih objektov, dobil čim celovitejši vpogled v stanje naše župnije. Molimo, da bi si škof ustvaril dober občutek in bi se veselil naslednjega obiska ob birmi.

V februarju skrbijo za čistočo v kapelah in učilnici Dol in Prelesje.