Oznanila št. 14, leto L

23. 6. – 12. nedelja med letom: Job 19,1. 8 – 11 / Ps 107 / 2 Kor 5, 14 – 17 / Mr 4, 35 – 41
30. 6. – 13. nedelja med letom: Mdr 1, 13 – 15; 2, 23 – 24 / Ps 30 / 2 Kora 8, 7 – 15 / Mr 5, 21 – 43
7. 7. – 14. nedelja med letom: Ezk 2, 2 – 5 / Ps 123 / 2 Kor 12, 7 – 10 / Mr 6, 1 – 6

9. 6. – 10. nedelja med letom

Ko se je tisti dan zvečerilo, jim je rekel: »Prepeljimo se na drugo stran!« Ko so odslovili množico, so ga vzeli v čoln, kakor je bil. Tudi drugi čolni so pluli z njim. Nastal je velik vihar in valovi so pljuskali v čoln, tako da je bil že poln vode. On pa je bil na krmi in je spal na blazini. Zbudili so ga in mu rekli: »Učitelj, ti ni mar, da smo izgubljeni?« In vstal je, zapretil vetru in rekel jezeru: »Utihni! Molči!« In veter se je polegel in nastala je globoka tišina. Njim pa je rekel: »Kaj ste strahopetni? Ali še nimate vere?« Prevzel jih je velik strah in spraševali so se: »Kdo neki je ta, da sta mu pokorna celo veter in jezero?«

Kot smo slišali, je Jezus preveril vero apostolov. Najprej so vse naredil, kar so zmogli in vedeli. Ne pozabimo, da so bili med njimi štirje izkušeni ribiči, kljub temu je kazalo, da se bodo potopili. Morali so zbuditi Učitelja, ki je na hitro opravil z razbesnelim jezerom in nato malo 'napel' prestrašenim učencem: »Kaj ste strahopetni? Ali še nimate vere?«

Takrat so jih slišali apostoli, danes veljajo Jezusove besede nam, ko Cerkev – Petrovo Ladjo zelo 'premetavajo razni valovi, da se nevarno nagiba'. Kapitan papež Frančišek nas vabi naj pridno veslamo – molimo. Naj si složno pomagamo – sinoda. Naj pokličemo na pomoč izkušene mornarje – teologe, duhovnike, škofe in kardinale.

17. 6. smo se zbrali ob nadškofu Stanislavu Hočevarju na Preloki pri 50 obl. sv. maši za gospoda † Jureta Ivanušič. Med kratkim nagovorom, nas je okrog 40 duhovnikov povabil, naj vendar spregovorimo preroško in stopimo v nove čase pred božjim ljudstvom z novim zanosom. Naj ne mencamo na mestu in stokamo nad težavami, ampak usmerimo korak naprej. Itak Cerkev že od pričetka premetavajo vsemogoči valovi in viharji, a se ne potopi. Nad njo bedi Jezus Kristus, čeprav imamo občutek, da brez skrbno spi in mu ni mar, da smo bili že tolikokrat skoraj izgubljeni.

16. 6. – 11. navadna nedelja

Ko se je Jezus prepeljal s čolnom spet na drugo stran, se je zbrala pri njem velika množica. Bil je pri jezeru. Tedaj je prišel eden od predstojnikov shodnice, Jaír po imenu. Ko ga je zagledal, je padel k njegovim nogam in ga zelo prosil, rekoč: »Z mojo hčerko je zelo hudo. Pridi in položi roke nanjo, da ozdravi in ostane pri življenju!« In odšel je z njim.

Ko je še govoril, so prišli od predstojnikove hiše in rekli Jabiru: »Tvoja hči je umrla. Kaj še nadleguješ učitelja?« Jezus je slišal od strani, kaj so rekli, in je dejal predstojniku shodnice: »Ne boj se, samó veruj!« In nikomur ni dovolil, da bi šel z njim, razen Petru, Jakobu in Janezu, Jakobovemu bratu. Ko so prišli pred predstojnikovo hišo, je videl vrvež in ljudi, ki so jokali in zelo žalovali. Vstopil je in jim rekel: »Kaj se razburjate in jokate? Deklica ni umrla, ampak spi.« In posmehovali so se mu. On pa je vse odslovil in vzel s seboj očeta in mater deklice ter tiste, ki so bili z njim, in stopil tja, kjer je bila deklica. Deklico je prijel za roko in ji rekel: »Talíta kum,« kar v prevodu pomeni: »Deklica, rečem ti, vstani!« Deklica je takoj vstala in hodila; imela je namreč dvanajst let. Od začudenja so bili vsi iz sebe. On pa jim je strogo naročil, naj tega nihče ne izve, in je velel, naj ji dajo jesti.

Po burni viharni noči so pristali na drugi strani jezera. Zopet se je zbrala velika množica. Prisotnost je izkoristil predstojnik shodnice Jaír in porosil Jezusa, naj mu gre ozdraviti na smrt bolno hčerko. Žal je zamudil, ker ga je zadržala 12 let bolna in obupana žena, ki se je dotaknila njegovega plašča. Po pravilih sploh ne bi smela priti v množico, a je tvegala in po ozdravljenju vse na tleh priznala Jezusu, ki jo je pomiril in ji zagotovil, da jo je rešila njena vera. Spomnimo se prejšnje nedelje, kako je apostole pokaral: »Kaj ste strahopetni? Ali še nimate vere?« Ženi pa reče: »Hči, tvoja vera te je rešila. Pojdi v miru in bodi ozdravljena svoje nadloge!« (Mr 5, 34).

Ja res, vera je tista, ki nam omogoči uslišanje!?

Ko so še ukvarjali z rešeno bolnico, pride sporočilo, da je Talita mrtva. Jezus zopet reče očetu: »Ne boj se, samó veruj!« Ko pridejo na dom, je tam že vse v stilu mrliča neke vrste obredno žalovanje, skoraj folklora. Ko jih Jezus skuša odsloviti, se mu posmehujejo. Ti niso imeli vere, čeprav je bilo žalovanje 'hudo versko'. Jezus povabi starše k ravnokar umrli, jo prime za roko in ukaže: »Deklica, rečem ti, vstani!« nato še naroči, naj ji dajo jesti.

Vse je še pod vtisom viharne noči, bolne žene, ki se kljub obredni ne-čistosti drzne dotakniti Učitelja in umrle deklice. Le On ostane miren – vera.

Vrnimo se na prvo stran, ko nas upokojeni nadškof msgr. Stanislav Hočevar vabi, naj v svoji preroški službi povabimo ljudstvo, da se živo vero oklene Učitelja. Kot Mojzes usmerimo v svobodno domovino. Mi ne rabimo iti skozi Rdeče morje niti čez Jordan. Mi smo že desetletja v svoji domovini. Zaradi hudičeve nevoščljivosti se nam nevarno maje in nagiba nazaj v stare čase. Mi smo lahko pogumni mornarji in zajadramo v nove čase. V zgodovini človeštva in Cerkve se zmeraj pojavljajo hude krize, ki jih brez Boga ne bi preživeli. Tako je tudi sedaj z Božjo pomočjo in trdno vero bomo preživeli ne glede na okoliščine.

Molitev za domovino

V torek 25. 6. obhajamo Dan državnosti. Naši škofje nas vabijo naj se zavzamemo za našo ljubo domovino in poglobljeno molimo. Stavke se nadaljujejo, kakor bi se na njih navadili, pač pa še malo počakajmo. Tudi svetovni mir je čedalje bolj vprašljiv. Torej prosimo za Svetega Duha za razsvetljenje tistih, ki bi morali odločati in ne samo obljubljati, da bo nekaj, ko bo.

Odlikovanje sv. Cirila in Metoda g. Andreju Šuštaršiču iz Horjula

Izročil mu ga je naš škof msgr. dr. Andrej Saje v imenu Slovenske škofovske konference 18. 6. 2024 po slovesni sv. maši za domovino v ljubljanski stolnici. Pobudo je dal naš dekan g. Tone Gnidovec, kar smo z veseljem potrdili vsi župniki, ki smo prejemnika dobro spoznali ob delu. Za nas je delal v Spodnjem Logu Zagozdacu, na Kovači vasi, Kalvariji in Farni cerkvi. Sedaj je še vprašanje časa, da pride že v Laze.

Andrej si priznanje zasluži, ker že desetletja dela na cerkvenih objektih. Radi ga imamo, ker je strokovnjak z dobro ekipo, opremo in vrhunsko kvaliteto. Nanj se lahko vedno zanesemo. Gre za velike posege in temu primerne stroške, vendar z nami potrpi, da zberemo potrebna sredstva (večji del kot dar uboge vdove). Deluje pomirjujoče z kančkom humorja in veliko potrpežljivosti. V bistvu je marljiv, zgleden kristjan in poštenjak. Od vseh župnikov ga jaz poznam še po strokovni saj nekaj časa tudi sam preživim na strehi in čutim, kako je nevarno pa tudi vroče. Ko kaj ne gre po načrtu še dodatna skrb, ker bo moral nekdo še 'malo počakati. Čestitamo!

Rojstni dan župnika

23. 6. 2024 je župnik dopolnil 74 let in vstopil v jubilejno leto 75. Le kaj si v resnici želi? Predvsem potrpežljivosti in podpore od zgoraj. Na to lahko vlivate tudi Vi z redno molitvijo. Lahko bi tudi prevzeli kakšno delo, ki ga opravi namesto Vas. Hvala za vse, kar mi dobrega storite.

Spored bogoslužja in mašni nameni

23. 6. župnik praznuje 74. rojstni dan, le kaj si želi?! Najbolj bi bil vesel polne cerkve in lepega sodelovanja že pred sv. mašo pri rožnem vencu. Da bi si le zapomnili kakšno koristno misel in jo uresničili. Že v naprej hvala za lepe želje in potrpljenje

24. 6. 20.00 – Sveti Janez Krstnik -žegnanje v veliki kapeli:  To je bil prvi zavetnik naše 776 let stare župnije. Tudi sedaj je še kako koristen prerok, ki je edini s prstom pokazal na jagnje Božje, ki odjemlje greh sveta. Ker sem si privzel še njegovo ime kot tretje rednik, ga še toliko bolj častim. Vesel bom vsakega obiska svete maše. Sv. maša bo za naša medvojne duhovnika. Naročnik je g. mojster Andrej Šuštaršič ki je 18. 6. prejel plaketo sv. Cirila in Metoda od Slovenske škofovske konference. Razlog požrtvovalno delo na strehah cerkve in župnišč tudi na naših.

25. 6. dan državnosti: tudi to je zelo pomemben praznika, ki ga je prav praznovati tudi ob oltarju. Lepo povabljeni v Predgrad. Nihče na svetu ne bo namesto nas skrbel za našo državo in srečo državljanov. Tisti, ki žalujejo za prejšnjimi časi in domovino, so pozabljivi, ali kako drugače čudni. Še nikoli nam ni bilo tako dobro, kot sedaj, le da nas melo več stane in državna uprava neodgovorno vodi in ne prisluhne problemom stavkajočih.
Tudi za domovino molimo in za novo izvoljene poslance v Evropski parlament, da bi se zavedali odgovornosti in storili tisto za kar smo jih izvolili.

V juliju čistijo cerkev in župnišče Deskova in Kovača vas.