Oznanila št. 16, leto L

21. 7. – 16. nedelja med letom: Jer 23.1 – 6 / Ps 23 / Ef 2, 13 – 18 / Mr 6, 30 – 34
28. 7. – 17. nedelja med letom: 2 Kr 4, 42 – 44 / Ps 145 / EF 4, 1 – 6 / Jn 6, 1 – 15
4. 8. – 18. nedelja med letom: 2 Mz 16, 2 – 4. 12 -15 / Ps 78 / Ef 4, 17. 20 -24 / Jn 6, 24 – 35

21. 7. – 16. nedelja med letom

Apostoli so se zbrali pri Jezusu in mu poročali o vsem, kar so storili in učili. Tedaj jim je rekel: »Pojdite sami zase v samoten kraj in se malo odpočijte!« Mnogo ljudi je namreč prihajalo in odhajalo, tako da še jesti niso utegnili. In odrinili so s čolnom sami zase v samoten kraj. Mnogi pa so jih videli, da odhajajo, in so jih prepoznali. Iz vseh mest so skupaj peš hiteli tja in prišli pred njimi. Ko se je Jezus izkrcal, je zagledal veliko množico. Zasmilili so se mu, ker so bili kakor ovce, ki nimajo pastirja, in jih je začel učiti mnogo stvari.

Apostoli so se veseli vrnili in pripovedovali, kaj vse so doživeli. Jezus je ugotovil, da so utrujeni pa jih je poslal na samo, da bi se malo odpočili. Toda navdušene množice so jih skoraj prehiteli, da s počitkom ni bilo nič. Jezus je govoril vse do poznega popoldne, videl je, da so ljudje potrebni veselega oznanila. Sedaj je bilo potrebno poskrbeti z okrepčilo. A več o tem drugo nedeljo …

Če to navdušenje primerjamo z našim stanjem, je razlika očitna. Zlasti v 'razvitem zahodnem svetu' je večina ljudi sita vsega, da ne čuti ogromne duhovne podhranjenosti. Blagopokojni viniški župnik g. Franc Kastelic je že pred tridesetimi leti ob tem evangeliju ugotavljal, da njega tako rekoč nihče ne išče. Kaj storiti, da bi se nevarno stanje obrnilo na bolje?

Papež se trudi in opozarja na premnoge težave ne samo okrog nas, ampak po širnem svetu. Veliko stavi na sinodo, ki naj bi se uspešno zaključila še to jesen. Potem bo treba navodila osvojiti in pričeti uresničevati. Že sedaj nas vedno opozarja, naj molimo za uspeh sinode in dobro izkoriščeno sveto leto 1225. Na svetu se vse kar naprej spreminja, le božja pravila ostajajo trdna, ker enostavno boljših ni. Na nas je, da jih upoštevamo. Mi se moramo prilagajati in iskati načina, kako bi versko prakso tako prilagodili, da bi bila čim bolj izvedljiva in učinkovita ter nas pripeljala v nebesa. Glavni namen svetega leta je, da bi vstopili skozi sveta vrata in spovednice ter k sv. obhajilu.

28. 7. – 17. navadna nedelja

Potem se je Jezus prepeljal na drugo stran Galilejskega, to je Tiberijskega jezera. Za njim je šla velika množica, ker je videla znamenja, ki jih je delal na bolnikih. On pa se je povzpel na goro in tam sedel s svojimi učenci. Blizu je bila pasha, judovski praznik. Ko je Jezus tedaj povzdignil oči in videl, da prihaja k njemu velika množica, je rekel Filipu: »Kje naj kupimo kruha, da bodo tile jedli?« To pa je rekel, ker ga je preizkušal; sam je namreč vedel, kaj bo storil. Filip mu je odgovoril: »Za dvesto denarijev kruha jim ne bi bilo dosti, da bi vsak dobil vsaj majhen kos.« Eden izmed njegovih učencev, Andrej, brat Simona Petra, mu je rekel: »Tukaj je deček, ki ima pet ječmenovih hlebov in dve ribi, a kaj je to za toliko ljudi?« Jezus je dejal: »Posedite ljudi.« Bilo pa je na tistem kraju veliko trave. Posedlo je torej kakih pet tisoč mož. Tedaj je Jezus vzel hlebe, se zahvalil in jih razdelil med sedeče. Prav tako je razdelil tudi ribe, kolikor so hoteli. Ko so se najedli, je rekel svojim učencem: »Poberite koščke, ki so ostali, da se kaj ne izgubi.« Pobrali so jih torej in napolnili dvanajst košar s koščki, ki so od petih ječmenovih hlebov ostali tistim, ki so jedli. Ko so ljudje videli, da je storil znamenje, so govorili: »Ta je resnično prerok, ki mora priti na svet.« Ker je Jezus spoznal, da nameravajo priti in ga s silo odvesti, da bi ga postavili za kralja, se je spet sam umaknil na goro.

Kot sem že nakazal prejšnjo nedeljo, se je ob Jezusu zbrala ogromna množica in vztrajal ves dan. Proti večeru so apostoli Jezusa opozorili na problem prehrane. Končno je Jezus razdelil pet hlebov in dve ribi med vse, da so se najedli do sitega ter še pustili dvanajst krat več. Evharistični čudež pač. Kmalu je spoznal, da ga bodo poskusili po sili postaviti za kralja, zato je pravočasno izmuznil na goro.

Dogodek je uvod v evharistični govor.

V raju sta se prva človeka usodno zmotila in s hudičevo prevaro prekršila edino zapoved. Posledice so neskončne. Glavna je neka čudna lakota. Hudič nam ponuja vsemogoče nadomestke, ki pa ne povrnejo tiste prvotne rajske sreče. Že takrat so poslušalci pravilno ugotovili, da je Bog obiskal ljudstvo. Celo priznali so Jezusu, da je velik prerok. Žal niso začutili poziva k spreobrnjenju. Oni bi ga kar postavili za kralja in se ob njem lepo brezskrbno počutili. Toda Jezus je prišel za odrešenje vse ljudi in vse čase. On je že itak kralj vesoljstva. Prišel je postaviti nove temelja za novo izvoljeno božje ljudstvo, kjer se bo lahko vsak pridružil ne glede na narodnost, ali prejšnjo versko prakso.

Ljudje smo lačni in trgovci nas razvajajo vedno z novimi izdelki, a to je rešitev samo za kratek čas. Zato kar naprej iščemo neko novo metodo, sedaj v času dopustov nove destinacije. V jeseni pa bomo ugotavljali, da je šlo vse tako hitro mimo in dodobra izpraznilo denarnico.

Jezus ponuja hrano brez denarja, jed, ki nasiti. Naša naloga je, da ga poiščemo tam, kjer je. Ob utrujenem telesu imamo tudi neumrljivo dušo, ki strada prave hrane. Mnogi so za svojo vero nekako 'zadostili' z birmo. Potem se prebijajo skozi šolanje in službe. Najdejo si partnerja, dokler bo pač šlo. Vezati se nočejo. Če se zgodi kakšen otrok, naj bo, ampak več ne. Vse se rešuje samo za tisti trenutek. Za kaj več se ne upajo resno potruditi in 'tvegati odvisnosti od zgoraj'. Žal.

Preroki so napovedovali, da bo Bog poslal Odrešenika. Ob dopolnitvi časov je res prišel. Ljudje so ga prepoznali kot velikega preroka. Na zunaj je tako izgledalo. V resnici je Božji Sin, ki se je utelesil, da bi nas odrešil. To se je zgodilo ob njegovi smrti in vstajenju ter prihodu Svetega Duha.

Razlika od takrat je, da je odrešenje že izvedeno. A nas vsakega posebej je potrebno, da se tega zavemo in aktivno sodelujemo. Torej pridimo k Jezusu in z njim vztrajamo v dobrem in preizkušnjah vse do smrti, ko bo duša šla v nebesa.

Dnevi duhovnosti na Butoraju 6. 8. do 10. 8. 2024

Tudi letos bodo tradicionalni dnevi duhovnosti dokaj blizu. Zbere se lepo število kristjanov in vse Slovenije. Vsak dan je poseben gost, ki pač osvetli našo vero in življenje po njej na sebi lasten način. Potem je še sv. maša okrog pol šestih popoldne. Nato so še molitve nad posamezniki. Mene imajo za posebno 'rezervo', ki pridem na vrsto vsaj enkrat. Letos bo to 9. 8. popoldne. Prav nič ne brani, da bi se še kdo potrudil in nekoliko duhovno osvežil.

Dela na cerkvi v Lazih se nadaljujejo

Krovci so svoje opravili in pleskarji obnovili pročelje z zvonikom vred ter pripravili ladjo za končen premaz. Sedaj mora še župnik mizar zaključiti napušč. Malo je zamudno, ker je zadaj okroglo, da je treba vsako deščico posebej pripasati. Če bo zdravje in primerno vreme, bo ta mesec opravljeno. Potem bo treba še temeljito pospraviti in vsaj malo urediti tudi notranjost.

Blagoslov in likof bo predvidoma oktobra.

Kdaj bodo poplačani računi, je v precejšnji meri odvisno tudi od vseh vernikov. Že sem omenil, da gre za najstarejšo cerkev, ki je stala že ob naselitvi prvega kaplana pred 800 leti. To je naša edina cerkvica, ki je razglašena za kulturni spomenik lokalnega pomena. Kljub temu si nisem hotel trošiti živcev za kakšna sredstva ampak raje sam ta čas kaj naredil in prispeval. Glavno je, da so dovolili pokriti z opeko in pločevino, kar bo sedaj v normalnih razmerah zdržalo vsaj 100 let.

Še zadnji tabor skavtov od 18. 7. do 21. 7. 2024

Letos smo kar lepo bili zasedeni. Sedaj je že 5. skupina. Verjetno se bo še kdo pojavil tudi ne napovedano. Z malo dobre volje bi se dal 'stisniti' tudi oratorij. Dajmo se presenetiti.

Spored bogoslužja in mašni nameni

24. 7. sv. Krištof zavetnik voznikov in popotnikov:
Krištofova nedeljo bo 28. 7. po sv. maši blagoslov vozil in darovanje v sklad MIVA za nabavo in vzdrževanje vozil naših misijonarjev, ki delujejo po svetu.

25. 7. sv. Jakob:
V Radencih imamo že nekaj let pomenljivo podobo sv. Jakoba, ki nas vabi na 'CAMINO' to je na pot sam s seboj en mesec 800 km. Za nas preproste vernike je v redu tudi manj. Zanimivo, da se pohod po južni meji od Radencev do Damlja, ali obratno udeleži vsako leto vse več pohodnikov. Za Jakobovo pot recimo iz Radencev do Banja Loke pa ni pretiranega navdušenja. Zato lepo vabljeni na njegov god v Radence, se bomo ob kipu poskusili malo ogreti.

26. 7. – sv. Ana in sv. Joahim ob 20.00 žegnanje nad Kovačo vasjo:
Marijini starši so zelo pomembni priprošnjiki za družinsko življenje. Dolgo sta čakala na otroka, da sta se v potrpljenju pripravila na rojstvo Device Marije.

28. 7. – Magdalenska in Krištofova nedelja:
Jaz sem nekako navajen, da so vsa žegnanja po godu. Zato bo tudi letos tako. Vzemimo si čas in pridimo k sv. maši tudi s svojim vozilom, da jih blagoslovimo s potniki vred.

1.8. ob 20.00 obletnica blagoslova kapeli v Jakovinih: Upam, da ne bo tako vroče pa lepo vabljeni.

V juliju čistijo cerkev in župnišče Deskova in Kovača vas ter Paka, v avgustu Predgrad in Jelenja vas.