Oznanila št. 2, leto LII

4. 1. – 2. nedelja po božiču: Sir 24, 1 – 4. 8 – 12 / Ps 147 / Ef 1, 3 – 6. 15 – 18 / Jn 1, 1 – 18
6. 1. – Trije kralji: Iz 60, 1 – 6 / Ps 72 / Ef 3, 2 – 3. 5 – 6 / Mt 2, 1 – 12
11. 1. – Jezusov krst: Iz 42, 1 – 4. 6 – 7 / Ps 29 / Apd 10, 34 -38 / Mt 3, 13 – 17
19, 1. – 2. nedelja med letom: Iz 49, 3. 5 – 6 / Ps 40 / 1 Kor 1, 1 – 3 / Jn 1, 29 – 34

4. 1. – 2. nedelja po božiču

V začetku je bila Beseda in Beseda je bila pri Bogu in Beseda je bila Bog. Ta je bila v začetku pri Bogu. Vse je nastalo po njej in brez nje ni nastalo nič, kar je nastalo. V njej je bilo življenje in življenje je bilo luč ljudi. In luč sveti v temi, a tema je ni sprejela. Bil je človek, ki ga je poslal Bog; ime mu je bilo Janez. Prišel je zavoljo pričevanja, da bi pričeval o luči, da bi po njem vsi sprejeli vero. Ni bil on luč, ampak pričeval naj bi o luči. Resnična luč, ki razsvetljuje vsakega človeka, je prihajala na svet. Beseda je bila na svetu in svet je po njej nastal, a svet je ni spoznal. V svojo lastnino je prišla, toda njeni je niso sprejeli. Tistim pa, ki so jo sprejeli, je dala moč, da postanejo Božji otroci, vsem, ki verujejo v njeno ime in se niso rodili iz krvi ne iz volje mesa ne iz volje moža, ampak iz Boga. In Beseda je postala meso in se naselila med nami. Videli smo njeno veličastvo, veličastvo, ki ga ima od Očeta kot edinorojeni Sin, polna milosti in resnice. Janez je pričeval o njej in klical: »To je bil tisti, o katerem sem rekel: Kateri pride za menoj, je pred menoj, ker je bil prej kakor jaz.« Kajti iz njegove polnosti smo vsi prejeli milost za milostjo. Postava je bila namreč dana po Mojzesu, milost in resnica pa je prišla po Jezusu Kristusu. Boga ni nikoli nihče videl; edinorojeni Bog, ki biva v Očetovem naročju, on je razložil

Ta daljši zapis Evangelija po Janezu nas na teološki način pouči, kaj se je v resnici zgodilo v božični noči in potem tik pred Jezusovim krstom. Evangelist Janez nam skuša čim bolj približati nedoumljivo skrivnost, da si je vsemogočni Bog , ki živi v nedostopni svetlobi privzel našo krhko omejeno človeško naravo in se rodil med nami, kot otrok v zelo skromnih razmerah. Luč, ki sveti v temi, je prišla med nas, da nas razsvetli in usposobi, da postanemo Božji otroci, ki se bomo ponovno rodili iz vode in Duha. O tem je pričeval Janez krstnik, ki sicer ni bil luč, ampak je o njej pričeval in za to bil nagrajen z mučeništvom.

6. 1. – Trije kralji

»Kje je ta, ki se je rodil kot judovski kralj? Videli smo namreč, da je vzšla njegova zvezda in smo se mu prišli poklonit.« Ko je kralj Herod to slišal, se je vznemiril in ves Jeruzalem z njim. Sklical je vse vélike duhovnike in pismouke ljudstva ter pri njih poizvedoval, kje je rojen Mesija. Rekli so mu: »V Betlehemu v Judeji, kajti takóle je pisano po preroku: In ti, Betlehem, dežela Judova, nikakor nisi najmanjši med Judovimi voditelji; iz tebe bo namreč prišel vodnik, ki bo pasel moje ljudstvo Izraela.«
Tedaj je Herod skrivaj poklical modre in od njih natančno poizvedel o času, ko se jim je prikazala zvezda. Nato jih je poslal v Betlehem in rekel: »Pojdite in natančno raziščite glede deteta. Ko ga najdete, mi sporočite, da se mu pojdem tudi jaz poklonit!« Po kraljevih besedah so se modri odpravili na pot; in glej, zvezda, ki so jo videli vziti, je šla pred njimi, dokler ni obstala nad krajem, kjer je bilo dete. Ko so zagledali zvezdo, so se silno razveselili. Stopili so v hišo in zagledali dete z Marijo, njegovo materjo. Padli so predenj in ga počastili. Odprli so svoje zaklade in mu darovali zlata, kadila in mire.
In ker so bili v sanjah opomnjeni, naj ne hodijo nazaj k Herodu, so se po drugi poti vrnili v svojo deželo.

Ta nenavaden in ne nadejan obisk visoke poganske delegacije, je nekaj izjemnega. Nekoliko spominja na obisk kraljice iz Sabe vladarju Salamonu. No Modri iz Jutrovega so prišli pod vodstvom posebne zvezde. S tem so povzročili vznemirjenje na dvoru in okolici ter posledično masaker v Betlehemu. Kralj Herod se je izkazal kot brez kompromisni diktator (lahko rečemo vzor vsem poznejšim do našega Tita).

Kljub tako temeljiti represiji je novorojeni kralj preživel, ker je Bog nad vsem in ga ni mogoče prehiteti niti premagati. Žal diktatorji tega ne razumejo niti hočejo verjeti.

Bodimo vsaj malo ponižni in se postavimo na Jezusovo stran.

11. 1. – Jezusov krst

Tedaj je prišel Jezus iz Galileje k Jordanu do Janeza, da bi se mu dal krstiti. Janez ga je hotel odvrniti od tega in je rekel: »Jaz bi se ti moral dati krstiti, pa ti hodiš k meni.« Jezus je odgovoril in mu dejal: »Pústi zdaj, kajti spodobi se nama, da tako izpolniva vso pravičnost.« Tedaj mu je pustil. Po krstu je Jezus takoj stopil iz vode, in glej, odprla so se mu nebesa. Videl je Božjega Duha, ki se je spuščal kakor golob in prihajal nadenj. In glej, glas iz nebes je rekel: »Ta je moj ljubljeni Sin, nad katerim imam veselje.«

Jezus vedno preseneča. Tako se je zgodilo tudi Janezu, ki je pred krstom grmel nad trdovratnimi grešniki, naj se vendar za Božjo voljo spreobrnejo in obrodijo vreden sad pokore. Naenkrat se pojavi pred njim Jezus in prosi za krst. Zadrega se konča z jasnim znamenjem Krstniku, da je 'ta pravi', ker se je nad njim prikazalo nekak kakor golob. Seveda je imel Jezus svoj načrt. Tu se je srečal z človeško bedo greha in prevzel odgovornost za vse posledice greha.

Pozneje je apostolom izjavil, da mora biti krščen z trpljenjem in komaj čaka, da se zgodi. To se je seveda zgodilo na križu. Zmaga greha se je čez tri dni spremenila v zmago Ljubezni in našem odrešenjem.

Hvala ti Jezus Kristus naš Odrešenik!

Kako poteka naša vse slovenska razstava jaslic?!

Lahko mirno zapišem, da sem prijetno presenečen nad več dejstvih. V prvi vrsti, da mi je uspelo pravočasno pripraviti prostor. Trajalo je nekaj tednov. Veliko še koristnih odpadkov je bilo treba prepeljati v šupe in mnogo tega tudi sežagati za drva. Tudi prikolico orodja in barv smo shranili v klet in še kam. Potem je bilo pričakovanje prvih eksponatov in končno postavljanje 10. 12. ves dan. Proti večeru pričakovanje delegacije iz Brezij, ki jo je vodili predsednik Društva jasličarjev p. dr. Robert Bahčič. Prišli so sicer pravočasno, da smo lahko še odšli v Laze posneti naše najstarejše jaslice iz leta 1557, nato še v Zagozdac. Ob prihodu domov je prišel tudi naš prvi škof msgr. Andrej Glavan. Pri sv. maši je sodeloval še generalni vikar g. Peter Kokotec. Kapela Janeza krstnika je bila polna. Prisotni člani Društva ljubiteljev jaslic so navdušeni, ker pri dosedanjih otvoritvah še zdaleč ni bilo tako svečano in obiskano.

Blagoslov je bil sproščen, spontan in na našem preprostem podeželskem nivoju. Pater Robert je povedal nekaj o sv. Jožefu, kako je skozi zgodovino bil v začetku 'varno' oddaljen pozneje pa postavljen v jaslice kot varuh Svete Družine in glavni zavetnik Cerkve tudi naše škofije in naše župnije. Daljši nagovor je imela predsednica K S ga Renata Butala. Piko na i je postavil g. župan Andrej Kavšek, ki je skoraj malo zamudil, ampak zatrdil, da je možno narediti nekaj takega samo z navdihom od zgo-raj. G. Toni Verderber je zaigral in zapel svoji uspešnici o božiču in Kruh po noči spi.

Med hojo v cerkev je škof še spotoma blagoslovil nove jaslice v nastajanju pred župniščem. Po ogledu v cerkvi samo simbolično postavljenih številnih figur za velike jaslice, smo kot je v beli krajini samo po sebi umevno pristali v naši veliki kuhinji in zasedli tri omizja za neformalno razpravo ob enolončnici, ki so jo pripravile naše tri aktivistke ž. Karitas: Katica, Anica in Anka.

Končno. Skrbelo me je, kako bo z obiskom. Do danes, ko to pišem na zadnji dan leta 2025, je obisk zelo spodbuden. Kadar grem pogledat, skoraj vedno najdem vsaj koga, večkrat tudi večje skupine. Hvala Bogu in vsem, ki so kaj pripomogli, ali prišli samo pogledat. To je eden od namenov razstave, da pokažemo svoj odnos do jaslic.

Še enkrat: srečno in blagoslovljeno leto 2025! Jezus nas ima rad.

Spored sv. maš in bogoslužja

Pa smo zakoračili v novo leto 2026
Po svetem jubilejnem letu pričenjamo čisto navadno leto Gospodovo, ki sicer je za nas dvakrat jubilejno. Škofija Novo mesto bo praznovala 20 let obstoja 11. aprila. Naša župnija pa 28. februarja 20 let Župnijske karitas, 1. maja 20 let komune Tav.
Končno le ni tako čisto navadno leto. Vsako leto je leto Gospodovo – leto izjemnih možnosti, ki jih kaže izkoristiti.
Najprej škofijski jubilej 20 let. Če bi takrat 'zamudili', ne bi zlepa dobili svoje škofije. V sedanjih razmerah ne bi noben škof niti kdo višjega upal drobiti, ker nas je duhovnikov vse manj in je treba 'šparati' na vseh področjih. Hvala Svetemu Duhu, ki je pred ne tako davnimi dvajsetimi leti nekako zakril našo sedanjo zimo poklicev in vsega, kar je potrebno za delovanje škofije. Tudi za to se moramo iz srca zahvaljevati Bogu, da nam je podaril našo škofijo in že drugega škofa Andreja.
Naša Karitas je nastala precej na hitro zadnjo nedeljo v februarju leta 2006 z takrat še prikritem namenu, da ustanovimo skupnost za zdravljenje odvisnosti.  To smo kmalu povedali in dodali v statut, da lahko ustanovimo komuno Tav. Ime so nam sugerirali iz Međugorja.

Statistika za leto 2025
Imeli smo 6 krstov, 6 prvoobhajancev, 1 poroko + dva sta se poročila drugje, in 9 pogrebov. K verouku hodi  nekaj manj kot 30. K sv. maši se nas ob nedeljah zbere od 35 do 56, izjemoma kaj več. Žal je tako, kako bi povečali!?

V januarju so na vrsti za čiščenje in … Zagozdac in Podgori.