Oznanila št. 14, leto XLIX

25. 6. – 12. navadna nedelja: Jer 20, 10 – 13 / Ps 69 / Rim 5, 12 – 15 / Mt 10, 26 – 33
2. 7. – 13. navadna nedelja: 2 Kr 4, 8 – 11. 14 – 16a / Ps 89 / Rim 6, 8 – 11 / Mt 10, 37 – 42
9. 7. – 14. navadna nedelja: Zah 9, 9 – 10 / Ps 145 / Rim 8, 9. 11 – 13 / Mt 11, 25 – 30

25. 6. – 12. navadna nedelja – DAN DRŽAVNOSTI

»Ne bojte se jih torej! Nič ni zakritega, kar se ne bo razodelo, in skritega, kar se ne bo razodelo, in skritega, kar se ne bo spoznalo. Kar vam pravim v temi, povejte na svetlobi; in kar slišite na uho, oznanite na strehah. Ne bojte se tistih, ki umorijo telo, duše pa ne morejo umoriti. Bojte se rajši tistega, ki more dušo in telo pogubiti v peklenski dolini! Ali ne prodajajo dveh vrabcev za en novčič? In vendar nobeden od njiju ne pade na zemljo brez vašega Očeta. Vam pa so celo vsi lasje na glavi prešteti. Ne bojte se torej! Vi ste vredni več kakor veliko vrabcev.«
»Vsakega torej, ki bo priznal mene pred ljudmi, bom tudi jaz priznal pred svojim Očetom, ki je v nebesih. Kdor pa bo mene zatajil pred ljudmi, ga bom tudi jaz zatajil pred svojim Očetom, ki je v nebesih.«

Zelo dober odlomek za razmislek ob današnjem prazniku dnevu državnosti.

Jezus prične, naj se jih ne bojimo. To utemelji, da ni največja nesreča, če ti kdo vzame življenje, ampak se je treba bati Boga, ki po smrti lahko dušo vzame k sebi, ali pa pogubi v pekel. To je osnovno in končno vprašanje: kako bo z nami po smrti?! Po drugi svetovni vojni se je marsikaj zgodilo in spremenilo. Zelo veliko in zelo preveliko število naših mladih državljanov je množično končalo na več kot 750 moriščih, ki so vedeli, koga se je treba bati glede večnosti. Sedaj je to vprašanje tako zrelativizirano, da si ga malokdo postavlja. Glede splava je podobno, zdaj je tik pred vrati še evtanazija – pomoč pri samomoru. Tako splav, kot samomor je smrtni greh. Prvega se lahko spovemo, žal se premalo zavedamo. Opozorim, da je tudi tisti, ki žensko nagovori, ali ne tako redko celo prisili v umor svojega otroka ravno tako izobčen iz Cerkve in bi se moral resno spovedati svojega sodelovanja. Pri samomoru pa ni več možnosti za spoved. Ostane še samo Božje usmiljenje.

Dan državnosti je pomemben mejnik za razmislek o tem, kje se nahaja naša domovina, kdo jo vodi in kam gremo!

Bivša skupna država je zaradi socializma bankrotirala in zaradi nesposobnosti dogovora razpadla. Žal je razpad povzročil pri nas sicer kratko pa vendar krvavo vojno po Balkanu pa zelo hude vojne z ogromnimi žrtvami in še sedaj bi nekateri radi tam vojne nadaljevali.

To jasno kaže, da socializem ne deluje v prid množic, ampak samo za udobje elite. Zadevo je priznal že Lenin 7 let po revoluciji prijatelju v ZDA. Kar se nam sedaj dogaja, je zelo na robe. Same obljube in prelaganje na pozneje in vedno novi rešitelji. Umorjeni ameriški predsednik Jon Kendy je v krizi pozval državljane, naj ne gledajo, kaj bo država za nje storila, ampak naj raje premislijo, kaj oni lahko storijo z svojo država. Danes na praznik najprej resno molimo za pravo pamet in dobre odločitve. Skozi vse leto pa je treba spremljati dogodke in ravnanja, da bi se lahko pravilno odločali ko bo prilika za volitve. Nikar ne nasedajmo floskulam, da se ne da, da so oni prej vse pokvarili. Oni so nakazali, da je od socializma bistveno boljša tržna demokracija, ki daje možnost vsem in nagrajuje tiste, ki se bolj potrudijo in več tvegajo.

Bodimo hvaležni za našo mlado domovino in tistim, ki so nam jo osamosvojili.

2. 7. – 13. navadna nedelja- nedelja Slovencev po svetu

Kdor ima rajši očeta ali mater kakor mene, ni mene vreden; in kdor ima rajši sina ali hčer kakor mene, ni mene vreden. Kdor ne sprejme svojega križa in ne hodi za menoj, ni mene vreden. Kdor najde svoje življenje, ga bo izgubil, in kdor izgubi svoje življenje zaradi mene, ga bo našel.«
»Kdor sprejme vas, sprejme mene; in kdor sprejme mene, sprejme tistega, ki me je poslal. Kdor sprejme preroka, ker je ta imenovan prerok, bo dobil plačilo preroka; in kdor sprejme pravičnega, ker je ta imenovan pravični, bo dobil plačilo pravičnega. Kdor dá piti samo kozarec hladne vode enemu izmed teh malih, ker je ta imenovan učenec, resnično, povem vam, ne bo izgubil svojega plačila.«

Jezus je jasen. Pravi vernik mora na prvo mesto postaviti Boga, Cerkev in vero ter večno življenje. Da na bo pomote. Bog je ljubezen in vse njegovo delovanje se vrši skozi ljubezen. Če damo njega na prvo mesto, bodo tudi druga razmerja delovala v pravi smeri. Včasih te osnovne usmeritve zaškripajo v nekaterih medsebojnih odnosih. Vendar Bog na daljši rok vse obrne in nadoknadi. (To pišem na 73 rojstni dan pa lahko navedem nekaj iz svoje življenjske izkušnje. Pred 50 leti sem pričel z obrtjo v domačem kraju. Med razlogi je bil tudi ta, da bi upočasnil izseljevanje. Po sedmih letih sem iznenada vse pustil in krenil za Gospodom. To je bilo kruto, do domačih, do delavcev in do domačinov. Kljub temu sem šel za klicem in ni mi žal. Čeprav je domačija zapuščena in delavnica sameva, sem prepričan, da sem se prav odločil. Zato rad še kaj naredim za domačo župnijo in kaj prispevam za domači kraj. Če takrat ne bi storil življenjske poteze, gotovo ne bi bil miren ne srečen…).

Bog da vsakomur priložnost, da se izkaže. On ne gleda na kvantiteto, ampak na kvaliteto. Saj veste, kako je pohvalil ubogo vdovo, ki je v tempeljsko zakladnico vrgla le dva novčiča. Mati sv. Tereza iz Kalkute je nekje opozorila, da moraš toliko podariti, da te zaboli. Zanimivo je opazovati dogajanje v naši domovini. Predsednik vlade in predsednica države imata kar nekaj pod palcem pa še ni bilo slišati, da bi kje kaj podarila v humanitarne namene.

Kakor koli, Bog ima rad veselega darovalca, ki je pripravljen tudi kaj tvegati, ali si odtrgati od svojih ust.

Dan državnosti največji praznik naše domovine

Pred tremi desetletji smo te dni pričakovali rojstvo naše male domovine Slovenije. Žal je bilo rojevanje tudi krvavo in za vodstvo silno odgovorno. S slogo in Božjo pomočjo nam je uspelo. Na Balkanu je trajalo dalj časa in terjalo bistveno več žrtev ter prineslo preveč gorja.

Tudi pri nas so se kmalu pojavile čudne obtožbe, da je šlo zlasti na Holmecu nekaj narobe. Vse skozi se nekako hoče zmanjšati pomembnost tega epohalnega dogodka, ki so po njem hrepeneli naši predniki od Karantanije do sem. Po drugi strani pa se kar naprej poveličuje tisto pred osemdesetimi leti. Takrat žal ni bilo sloge niti modre taktike. Kar je povzročilo veliko škode in deset tisoče žrtev. Ko je bil okupator premagan in izgnan, se je zgodil nedoumljiv zločin nad poraženo domačo vojsko in žal tolikimi civili. Sedaj bi vse skupaj radi nekako obrnili nazaj. Hvala Bogu, da gre zgodovina kljub vsemu naprej.

Ob prazniku želim vsem ljudem dobre volje lepo praznovanje in čim več srečnih dni! Vsem državljanom polagam na srce, da je domovina samo ta ena in edina. Za njo smo vsi odgovorni, vsak po svojih najboljših močeh. Izkoristiti moramo vse dane priložnosti, da bi nam vsem – poudarjam vsem bilo če dalje lepše in lažje. Budno spremljajmo dogodke okrog sebe in širše in prispevajmo tisto, kar zmoremo in znamo.

Nazadnje še, prijatlji,
kozarce zase vzdignimo,
ki smo zato se zbrat'li,
ker dobro v srcu mislimo;
dókaj dni naj ziví
vsak, kar nas dobrih je ljudi!

Tako zaključi Prešeren, Sedaj smo mi na vrsti.

Spored sv. maš in bogoslužja

2. 7. ob 16.00 Adlešiči zlata maša g. Vinka Guna. On je tudi župnik na Preloki.

10. – 14. 7. Oratorij. Vzemite prijavnice in izpolnite. Zlasti pa se prijavite in pridite. Letos mineva 106. let od prikazovanji Device Marije v Fatimi. Zato bo glavna junakinja kar Jezusove in naša Mati Marija

16. 7. ob 10.00 Stari trg ob Kolpi zlata maša p. Francija Seničarja.
Zlate maše se bodo pričele 2. 7. in potem trajale ter se ponavljale. Pri nas bo bolj v zadnjem delu. To pomeni, da se bomo lahko bolje pripravili. Zlasti bi bilo lepo, da bi se zbralo čim več pevcev in kakšen organist. Predvsem bi treba čim bolj zavze­to zapeti »Zlato mašnik bod' pozdravljen in na koncu hvaležno Zahvalno pesem.

30. 7. ob 10.00 Stari trg maševal bo generalni vikar g. Peter Kokotec, ker bom jaz njega zamenjal v Brusnicah, kamor sem prodal sedilje – stole za župnika iz kapele Janeza Krstnika. Za nas bom naredil nove, ki bodo v stilu z klopmi.
Kmalu bodo prihajale k nam razne skupine, ki si želijo pri nas oddahniti in poglobiti svojo vero. Pričenja se poletje, ki ima svojo posebnost tudi v tem, da kam gremo, ali kdo pride k nam. Vse je dobrodošlo, le bodimo odprti za Božje navdihe.

Sedaj bomo imeli župnišče kar lepo zasedeno. V juliju bomo imeli skoraj vse zasedeno. Že 26. 6. pridejo člani skupnosti Srečanje za tri dni. Od teh morda pozneje še kdo v reintergracijo. Potem pridejo dvakrat iz Škofijske karitas. Na hmes skavti iz Domžal in končno še mame, ki imajo svoje v komuni Srečanje

V juniju skrbijo za urejenost cerkve in kapel Radenci.