Oznanila št. 18, leto LII

16. 8. – 20. nedelja med letom: IZ 56, 1. 6 – 7 / Ps 67 / Rim 11, 13 – 15. 29 – 32 / Mt 15, 21 – 28
23. 8. – 21 nedelja med letom: Iz 22, 19 – 23 / Ps 138 / Rim 11, 33 – 36 / Mt 16, 13 – 20
30. 8. – 22. nedelja med letom: Jer 20, 7 – 9 / Ps 63 / Rim 12, 1 – 2 / Mt 16, 21 – 27

15. 8. Marijino vnebovzetje

Tiste dni je Marija vstala in se v naglici odpravila v gričevje, v mesto na Judovem. Stopila je v Zaharijevo hišo in pozdravila Elizabeto. Ko je Elizabeta zaslišala Marijin pozdrav, se je dete veselo zganilo v njenem telesu. Elizabeta je postala polna Svetega Duha in je na ves glas vzkliknila in rekla: »Blagoslovljena ti med ženami, in blagoslovljen sad tvojega telesa! Od kod meni to, da pride k meni mati mojega Gospoda? Glej, ko je prišel glas tvojega pozdrava do mojih ušes, se je dete v mojem telesu od radosti zganilo. Blagor ji, ki je verovala, da se bo izpolnilo kar ji je povedal Gospod!«

Oditi v nebesa z dušo in telesom je nekaj posebnega, ampak že v stari zavezi imamo dve poročili o nečem podobnem. Henoh naj bi bil odnesen, še bolj jasno je šel v nebo prerok Elija kar v ognjem vozu. V novi zavezi je naše frančiškansko verovanje, da je je naš serafinski oče sv. Frančišek pred 800 leti 3. 8. preselil v nebesa – (tranzitus). Kljub temu je z Marijinem vnebovzetju le precej drugače. Ona je bila že brezmadežno spočeta, rodila je Božjega Sina in vse življenje izpolnjevala Božjo voljo brez godrnjanja in postavljanja neprimernih. vprašanj. Zato se z veseljem pridružimo slovesnemu praznovanju in tudi za sebe naredimo korak bližje svojemu vnebovzetju najprej duše ob sodnem dnevu pa tudi poveličano tudi telo.

2. 8. - 18. nedelja med letom

Jezus je odšel od tam in se umaknil v tirsko in sidónsko pokrajino. In glej, prišla je kánaanska žena iz tistih krajev in vpila: »Gospod, Davidov sin, usmili se me! Mojo hčer zelo mučijo demoni.« Vendar ji ni odgovoril niti besede. Tedaj so pristopili njegovi učenci in ga prosili: »Odpravi jo, ker vpije za nami.« Odgovoril je in dejal: »Poslan sem le k izgubljenim ovcam Izraelove hiše.« Prišla je, padla predenj in rekla: »Gospod, pomagaj mi!« Odgovoril ji je in dejal: »Ni lepo jemati kruh otrokom in ga metati psom.« Ona pa je rekla: »Tako je, Gospod, pa vendar tudi psi jedo od drobtinic, ki padajo z mize njihovih gospodarjev.« Tedaj je Jezus odgovoril. Rekel ji je: »O žena, velika je tvoja vera! Zgodi naj se ti, kakor želiš!« In njena hči je ozdravela tisto uro.

Jezus se je z učenci le nekako odmaknil od spremljajoče množice. V miru je hotel še kaj koristnega doživeti z bodočimi apostoli. Pa ti pride ta Kanaanka in vztraja, naj ji le reši obsedeno hčerko. On se na videz grobo izmika. S tem opozori na nenaravno judovsko sebičnost izvoljenega ljudstva. Ko izvabi iz nje trdno in vztrajno vero, jo pohvali in ustreže njeni roteči želji.

Iz tega se lahko učimo moliti. Mi vemo, da je treba pač moliti in se ne naveličati.

Ampak. Ko ti gre voda v grlo postane šele vera in molitev osebna ter smrtno resno goreča. Verjetno Bog odlaša z uslišanjem, ko molimo za potreben dež in nove duhovne poklice. Oboje nam je še kako potrebno, zato skušajmo svoje molitve, čim bolj strniti in podkrepiti z konkretnimi dejanji ljubezni do Boga in bližnjega. Do Boga se potrudimo imeti Frančiškov odnos do vsega stvarstva. Kaj mene žene brskati po zabojniku s pokopališkimi smetmi? Da ne bi bio odpadki končali nekje na daljni deponiji, ko lahko koristijo v Polanah. Ugajati ljudem? Ob pogrebu našega dekana g. Toneta iz Vinice. Krsta je bila odprta v tej rekordni vročini, da bi ga še enkrat lahko videli. Pa ni bilo videti Toneta, ampak nekaj drugačnega. Dejal sem si. Mene zaprite v krsto, ali sežgite v žaro. Kdor me hoče videti in slišati, naj pride na nedeljo k sv. maši, ali med tednom v delavnico. Po smrti lahko samo molimo in posnemamo tisto, kar na sebi lasten način zmoremo. Zlasti je treba upati proti upanju, torej vztrajati do rešitve.

9. 8. – 19. nedelja med letom

Ko je Jezus prišel v pokrajino Cezareje Filipove, je spraševal svoje učence: »Kaj pravijo ljudje, kdo je Sin človekov?« Rekli so: »Eni, da je Janez Krstnik, drugi, da Elija, spet drugi, da Jeremija ali eden izmed prero¬kov.« Dejal jim je: »Kaj pa vi pravite, kdo sem?« Simon Peter je odgovoril; rekel mu je: »Ti si Mesija, Sin živega Boga.« Jezus pa mu je dejal: »Blagor ti, Simon, Jonov sin, kajti tega ti nista razodela meso in kri, ampak moj Oče, ki je v nebesih. Jaz pa ti povem: ›Ti si Peter in na tej skali bom sezidal svojo Cerkev in vrata podzemlja je ne bodo premagala. Dal ti bom ključe nebeškega kraljestva; in kar koli boš zavezal na zemlji, bo zavezano v nebesih; in kar koli boš razvezal na zemlji, bo razvezano v nebesih.‹« Tedaj je učencem naročil, naj nikomur ne povejo, da je on Mesija.

Jezus se še mudi v najbolj poganskem delu Galileje. Tu na samem vpraša učence glede javnega mnenja o sebi. Kaj so ljudje dognali o njem. Apostoli posredujejo, kaj kažejo 'ankete'. Mnenja so sicer deljena, vendar se vsi strinjajo, da je eden od največjih prerokov. Potem vpraša, kaj oni mislijo, kdo je. Peter ustreli: »Ti si Mesija, Sin živega Boga.« Jezus mu čestita, a dostavi, da se ni dokopal sam do takega odgovora, ampak mu je navdihnil Oče, ki je v nebesih. Zatem dostavi, da ga tudi on postavlja za skalo na kateri bo temelj njegove Cerkve.

To nam razodeva, da vera ni sad samo tehtnega razmisleka na podlagi opazovanj in študija, ampak je predvsem dar Svetega Duha. Trditev je lepo uprizorjena v filmu Pesem o Bernardki. Vidkinjo je najprej učila verouk zelo stroga redovnica. Potem ji je bila v samostanu tudi vzgojiteljica. Zelo se je trudila za strogo samostansko življenje in resno izpolnjevala vse obveznosti glede molitve posta odpovedi pa ni bila deležna nobenega mističnega doživljaja. Bernardka pa tako neuka in 'vihrava' se kar pogovarja z Marijo.

Milost je zastonjski dar. Nanj je treba odgovoriti po načelu prilike o talentih. Ne smemo je zakopati v zemljo, ampak z njo sodelovati do popolne izpolnitve. Da ne bo pomote. Slediti Jezusu pomeni vsak dan sprejeti križ in ponižno, a odločno hoditi za Njim, ki nam daje moč in pomoč.

Res nas je prizadela in oropala nenadejana smrt viniškega župnika. Njegova zapuščina še zdaleč ni opredeljena. Dejstvo pa je, da je bil povsem preprost, ljubezniv, skromen. V službi je bil vesten, a tudi dosleden, pripravljen tudi kaj tvegati. Z vsem tem nam je začrtal pot. Skušajmo si kaj zapomniti in stopiti za njim s križem vsakodnevnih obveznosti za Gospodom.

Z 17. 8. bodo nedeljske in praznične sv. maše v kapeli Janeza Krstnika

Uspelo mi je zamenjati dva okna v zakristiji in dva v cerkvi. Ob odstranjevanju starih oken se zelo praši in smeti. Ko pridejo na vrsto tista zgoraj bo še bolj letelo po vsej cerkvi. Zato je cerkev težko sproti pospravljati, ker s tem se še dodatno praši.

Lepo prosim gasilce, naj se čim prej dogovorijo za postavitev odra nad gsincih, da bi bila menjava čim prej končana in nato skupno očiščena celotna cerkev.

Kako bo z veroukom?!

Upam, da bo šola obdržala podoben urnik, kot minulo leto. To pomeni, da bo verouk ob torkih. Ob zaključku pouka sem otrokom dejal, da bo ob četrtkih, kar je bila moja starostna pomota. Jaz si resnično želim, da ostane ob torkih, kar meni ustreza, da se dan po nedelji oddahnem in v prvi polovici tedna opravim zahtevno delo. Potem sem ob koncu tedna sproščen in mirno pričakam nedeljo, ki bo verjetno bolj zahtevna zaradi pomoči na Vinici. Verouk bomo nekako spravili pod streho, a glede nedelj¬ske sv. maše je zelo pereče vprašanje. Ne samo, da otrok skoraj ni, tudi odraslih bi bilo klavrno malo, če ne ni bilo vsaj nekaj turistov. Nad tem se velja resno zamisliti.

Spored bogoslužja in mašni nameni

Kako je bilo na dnevi duhovnosti na Butoraju 4. 8. do 12. 8. od 9.00 do 19.00?
Prvi dan je nastopil naš generalni vikar g. Peter Kokotec. Žal je bil vidno ganjen spričo smrti najboljšega župnika v škofiji in širše g. Toneta Gnidovca. Poslušal sem ga šele popoldan sicer samo fragmentarno, ker sem spovedoval. Somaševala sva za pokojnega sobrata. V sredo sem bil zopet popoldan, spoved, molitve nad posameznikih in sv. maša. V četrtek pa je bil doma pogreb zato samo sv. maša in končni blagoslov, ker je petek odpadel zaradi pogreba dekana g. Toneta. V vseh teh dneh sem opazil samo dva naša farana. Pač!?

Kurešček 21. do 23. avgust 2026
p. James Manjackal Pod geslom: Dovolj ti je moja milost
Če nam je Butoraj preblizu in naši gosti premalo verodostojni, je Kurešček ravno prav oddaljen in gost vrhunski karizmatik, ki nima dlake na jeziku in ogromno izkušenj. Zato se le podvizajte in podajte na pot. Za na morje, ali kam v daljne kraje smo pripravljeni tvegati čas, trud in denar. Zakaj ne bi še kaj žrtvovali za duhovno rast. Jaz upam, da mi uspe v petek in soboto dopoldne do 16.00. Časi so hudi in hitro potekajo, zato se ni kaj ozirati in zanašati, da bomo že še kaj nadoknadili. Raje si zagotovimo dobro kondicijo in bodimo pripravljeni, ko nas dekla smrt povabi v onstranstvo.

V avgustu skrbijo za lepo urejeno farno središče Zagozdac in obe Podgori.