Oznanila št. 22, leto LI

12. 10. – 28 nedelja med letom: 2 Kr 5, 14 – 14 / Ps 98 / 2 Tim 2, 8 – 13 / Lk 17, 11 – 19
19. 10.- 29. nedelja med letom: 2 Mz 17, 8 – 13 / Ps 121 / » Tim 3, 14 – 4, 2/ Lk 18, 1 – 8
26. 10. – 30 nedelja med letom: Sir 35, 12 – 14. 16 – 18 / Ps 34 / 2 Tim 4, 6-8.16-18 / Lk 18, 9 – 14

12. 10. – 28 nedelja med letom

Ko je potoval v Jeruzalem, je hodil med Samarijo in Galilejo. Ko je prispel v neko vas, mu je prišlo naproti deset gobavih mož. Od daleč so se ustavili in na ves glas govorili: »Jezus, Učenik, usmili se nas!« Ko jih je zagledal, jim je rekel: »Pojdite in pokažite se duhovnikom!« In med potjo so bili očiščeni. Ko je eden izmed njih videl, da je bil ozdravljen, se je vrnil in z močnim glasom slavil Boga. Padel je na obraz pred njegove noge in se mu zahvaljeval; in ta je bil Samarijan. Jezus pa je odgovoril: »Mar ni bilo deset očiščenih? Kje pa je onih devet? Ali ni bilo nobenega drugega, da bi se vrnil in počastil Boga, razen tega tujca?« In rekel mu je: »Vstani in pojdi! Tvoja vera te je rešila.«

Nekaj nedelj zapored nam je Jezus pojasnjeval principe, kako deluje Božje kraljestvo in kaj od nas pričakuje. Danes je na vrsti dogodek, ko Jezus ozdravi deset gobavcev. Prosili so ga in jih je uslišal. Ko so šli do duhovnikov, so bili ozdravljeni. Devet je mirno nadaljevalo svoje življenje pred boleznijo. Le nebodigatreba Samarijan se je vrnil in se Jezusu javno zahvalil. Jezus se začudi nad nehvaležnostjo pravoverne večine in pohvali osovraženega Samarijana. Nato mu dostavi, naj gre v miru, ker ga je ozdravila njegova vera. Iz tega sledi, da se je onim devetim bolezen slej ko prej povrnila.

Tu je naš osrednji problem. Ko smo v stiski znamo zelo ponižno in stanovitno prositi in marsikaj obljubiti. Ko pa je problem rešen, običajno gorečnost popusti. Namesto, da bi vero osvežili in poglobili, počasi pozabimo reči hvala – Bogu hvala in vsem, ki so pomagali. Že Mojzes se je tega zavedal, zato je vsako 7. leto uvedel sobotna leta in vsak 50. sveto leto. Katoličani smo prepolovili, da je vsakih 25 let sveto leto pa še kakšno vmes, da bi ja imeli priložnost za zahvalo. Torej se zahvaljujmo!

19. 10. – 29 nedelja med letom – rožnovenska

Povedal jim je še priliko, kako morajo vedno moliti in se ne naveličati. Rekel je: »V nekem mestu je bil sodnik, ki se ni bal Boga in se ni menil za človeka. In v tistem mestu je bila tudi vdova, ki je prihajala k njemu in ga prosila: ›Pomagaj mi do pravice proti mojemu nasprotniku.‹ Dolgo ni hotel, potem pa je rekel sam pri sebi: ›Čeprav se ne bojim Boga in se ne menim za človeka, bom tej vdovi, ker me nadleguje, vendarle pomagal do pravice, da me ne bo s svojim prihajanjem izmučila do konca.‹« In Gospod je rekel: »Poslušajte, kaj pravi krivični sodnik! Mar Bog ne bo pomagal do pravice svojim izvoljenim, ki noč in dan vpijejo k njemu? Bo mar odlašal? Povem vam: Hitro jim bo pomagal do pravice. Toda ali bo Sin človekov, ko pride, našel vero na zemlji?«

Z to pripovedjo Jezus ponazori, kaj pomeni vztrajna molitev. Bog Oče seveda ni gluh ne zloben, le opozarja nas, da vzamemo vsako stvar zares. Pri molitvi rožnega venca zmolimo vsaj pet očenašev in 50 Zdravih Marij in veliko ljudi ga redno moli. Kljub temu nam Jezus polaga na srce, naj molimo stanovitno. Kaj bi to pomenilo? Pri molitvi moramo imeti pravi namen in resen cilj, da bi dosegli nekaj koristnega in velikega.

Uboga žena je prosila nadutega sodnika, ki se ni nikogar bal, niti se je za koga menil. Klub temu je tej ubogi ženi pomagal zastonj. Prepričala ga je ta nenavadna vztrajnost. Če nam Marija povsod priporoča redno, če je le mogoče skupno molitev rožnega venca, že ve, da bo zalegla na obeh straneh. Bog bo pomagal v ključni zadevi in tudi nas primerno spreminjal, da postanemo boljši ljudje in verniki.

Zelo pomenljivo je Jezusovo vprašanje na koncu zgodbe: »Toda ali bo Sin človekov, ko pride, našel vero na zemlji?« Zopet nekako nakaže na gorčično zrno vere. Ali imamo res tako majhno vero, da nam vse polzi iz rok? Verjetno je nekaj na tem. Če hočemo kaj premakniti, se bo treba še kako potruditi in malo bolj zavestno trkati na vrata milosti. Da ne bo pomote. Tisti za nebeškimi vrati zelo dobro slišijo in vedo za kaj gre. Problem je na naši strani. Mi imamo marsikaj zanemarjeno in se zanašamo, da bomo že kako opravili.

Samo nekaj zadnjih izkušen. Imamo kar nekaj krstov in porok, kar me veseli, vendar so problem botri, ker se je večina mladih odločila živeti v hibridni skupnosti. To pa ni v skladu z Cerkvenem pravom, ki predpostavlja, da bo boter, ali botra trden katolik, ki ima vse urejeno. Zdaj bi moral župnik popustiti in iti na roko in sam prevzeti odgovornost za površno razumevanje pravil igre.

Še samo nekaj nas je ostalo, ki čutimo potrebo, da bi se naša vera resnično poglobila in imela koristne sadove za vse. Resnično se potrudimo in redno molimo za darove Svetega Duha, da bi vsi spoznali, kaj nam Bog ponuja za lepše življenje.

'Mala maša za suknjo vpraša'

Marijin rojstni dan že že davno za nami, pregovor pa le upoštevajmo. To pomeni, da je v jeseni primerno poskrbeti za župnijo in tudi za župnika.

Ne spominjam se, da bi kdo kdaj ukinil bero tako za župnijo, kakor za župnika. Ne rečem, da nihče nič ne prispeva v ta namen, vendar gre za redke posameznike, kar je bilo nekoč redna obveznost vseh. Moj predhodnik je 'fehtal' na vsakem koraku prilično, ali neprilično. Jaz menim, da bi vsak kristjan lahko vedel, da se spodobi prispevati po svojih zmožnostih. Takšno zaupanje se je izkazalo za tiho pozabo svojih obveznosti. Prepričan sem, da lahko vsak opazi, da sem le nekaj naredil s svojimi rokami in orodjem pa tudi podprl s svojim denarjem. Pošteno bi bilo, da se tu tudi verniki pridružite.

Izgovarjati se, da ima župnik dosti denarja, ko vsako leto zamenja avto je dokaj podlo. Res iščem primeren avto za svoja leta in potrebe. Upam, da bo sedanji le dalj časa pri hiši. 2/3 je v službi župnije in nekaj meni osebno. Plačujem in vzdržujem ga izključno s svojim denarjem. Kdor more, naj razume?

Kako je prvih 35 let?

Priprave na 750 letnico so bile temeljite. Zamenjali smo kritino na farni cerkvi in prepleskali vso fasado ter pločevino zvonika. Jez sem tu bil dokaj pasiven, ker mi je 30. 6. 1998 ura v zvoniku ob mazanju poškodovala levo nogo. Vključila se je tudi širša skupnost in zlasti podjetje Unior. Tudi denar je lepo prihajal, da smo lahko sproti plačevali mojstre. Žal se je nekeko nakazalo, da je treba čim prej zaščititi razpadajoče zidovje podružne cerkve sv. Antona nad Kovačo vasjo. Tu se je izkazal mojster Mika, ki je rad zidal z kamnom. Bil je zelo redkih izjem med mojstri, ki ga ni bilo treba prosjačiti, ampak je on prosil, da bi še kaj naredil. Kar je naredil je bilo dobro narejeno pa tudi predrago ni bilo, kar se je izkazalo ob postavljanju ostrešja ob primerjavi z tesarji. Občina Črnomelj je plačala tesarje, Unior je prispeval baker in plačilo kleparjev, župnik zidarja ...

Prireditev ob 750 letnici je bila v jeseni. Obnovitvena dela je blagoslovil nadškof msgr. Dr. Franc Rode. Med pridigo in sploh s svojo prisotnostjo je dokazal, da še zdaleč ni tako zoprn, kot so ga slikali levi mediji. Po blagoslovu je bila župnijska veselica z kulturnem programom. Nastopila je folklorna skupina Lepa Anka iz Preloke in moški pevski zbor iz Zreč. Povezoval je g. Vinko Fugina. Za ples je poskrbeli domači ansambel Tonija Verderberja. Vse je lepo minilo in obrodilo lepo sodelovanje ter kar nekaj potrebnega denarja. (Naj zapišem mojo tiho željo, da bi še enkrat zaplesal s svojimi kolegi iz Lepe Anke in na koncu ob vrisku vrgel klobuk preko strehe štale. Ampak Bog me je tu lepo 'prizemljil' na 13. obletnico nove maše mi je ura raztrgala mišico na levi nogi. Tako sem lahko samo z zdravi nogo 'taktiral'). Kot že rečeno, je bilo treba takoj zbirati za popravilo razvalin na Kovačo vasjo.

Spored sv. maš in bogoslužja

18. 10. 19.00 seja Ž P S in Ž K
Od zadnje seje je minilo kar nekaj časa. Sveto leto se bliža zaključku in jesen prinaša svoje aktivnosti, ki se jih moramo čim prej lotiti.
Letošnje leto ni bilo ravno naporno pri obnovah. Treba pa je bilo plačati stare račune za Laze in še kaj.
Pred nami je državna vse slovenska razstava jaslic, ki bo tudi zahtevala nekaj naporov tudi skupnega dela. Lepo vabljeni v čim večjem številu.

25. 10. 14.00 Predgrad Hubertova sv. maša
Pridejo lovci od Škofljice do Kolpe. Čedalje bolj nam je jasno, da bodo lovci vse bolj potrebni za obvladovanje divjadi, ki se nam že sprehaja po naseljih.  Veselimo se tega dogodka in jim želimo veselo druženje. Še bolj jim želimo, da bi bila divjad pod nadzorom v obogatitev in tudi splošno korist.

Oktober mesec rožnega venca:
V sak oktober je  posvečen Mariji. K njej se zatekamo v raznih zadevah. Zato se ji v oktobru primerno zahvalimo z njej najbolj priljubljeno molitvijo rožnega venca, pred sv. mašo še dodamo litanije. V letu rožnega venca 2004 sem oktobra vztrajal in vsak dan izmolil vse tri dele te lepe molitve. Pa sem na romanju v Rim zvedel, da je sedaj sveti papež Janez Pavel II. uvedel še četrti del. To me je nekako 'udarilo', češ, komaj sem se na vadil na vse tri, sedaj še enega zraven. Pa je vendar šlo in še vedno gre, vse štiri pa še kaj zraven. Upam, da bo še kdo poskusil?!

V oktobru skrbijo za farno cerkev ter ostalo Stari trg in Močile.